Šola Alojzija Šuštarja v znamenju butaric

Slovenija | 26.03.2010, 13:14

Zadnja nedelja pred veliko nočjo, največjim krščanskim praznikom, je cvetna nedelja. Ob prazniku so se tekom stoletij razvili številni običaji, med njimi tudi blagoslovitev oljčnih, tudi palmovih vej in butaric.

Po cerkvah na cvetno nedeljo blagoslavljamo v butare pleteno zelenje in oljčne vejice. Praznik sega v 9. stoletje in je spomin na Jezusov prihod v Jeruzalem, ko so ga množice navdušenih ljudi, ki so zvedeli za njegovo obujenje Lazarja od mrtvih, pozdravili z palmovimi in oljčnimi vejicami, s katerimi so mu mahali in jih polagali na pot.

Butara ima veliko imen

Za butare imamo po raznih krajih Slovenije različna imena. V Prekmurju jim pravijo presnec, v okolici Šoštanja vejnik, na Koroškem presta, praselj tudi cvetovec, ponekod snop. Na Primorskem je pletenje butar manj razširjeno, navadno nesejo v cerkev k blagoslovu kar oljčne vejice. V Ljubljani in okolici izdelujejo posebne ljubljanske butarce, ki se od drugih razlikujejo po tem, da so manjše, okrašene z pobarvanimi lesnimi oblanci, le njen vrh je iz zimzelenega rastlinja. Posebej zanimive so tudi ljubenske potice, ki jih izdelujejo na Ljubnem ob Savinji. To so iz leskovih, vrbovih šib in drugega zelenja izdelane podobe raznega kmečkega orodja, živali, lahko tudi zgradb, ki jih okrasijo s pomladanskim cvetjem. Nekateri od njih so prave umetnine. Prikazane so tudi na slovenskih znamkah.

Blagoslovljeno zelenje ima veliko moč

Tradicijo izdelovanja butaric ohranjajo tudi v Zavodu Sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano, kjer so z učenci iz tamkajšnje Osnovne šole, ob pomoči treh mojstrov, tudi letos kar nekaj ur petkovega dopoldneva izdelovali butarice. V veliko veselje in navdušenje otrok. Obiskali smo jih tudi mi, kaj so povedali boste slišali v jutrišnji oddaji za mlade poslušalce, ki jo vodi Jure Sešek, v „Sobotni iskrici“. Začne se ob 9. uri.

Med tremi omenjenimi mojstri je bil tudi iz Mengša Janez Škrlep, ki je za naš radio opisal simboliko butaric. Pomembno je vedeti, da najprej povežemo sedem leskovih enoletnih palic v spomin na sedem žalosti matere Božje. Trdno povezane veje so močne in ta povezanost nakazuje tudi soodvisnost ljudi, skupaj smo močnejši. V butarico povežemo oljko, tudi brinje, ki ima trnje ter zdravilne plodove, drobne jagode. Sporočilo je preprosto: Tudi trnje obrodi dobre sadove. V butarico povežemo pet šopov različnega zelenja. Med najpogostejšimi so pušpan, resje, že omenjeno brinje in bršljan. Na cvetno nedeljo blagoslovljeno zelenje ima veliko moč, posebej butara spletena doma.

Iz leskovih šib blagoslovljene butare so naredili majhne križce, ki jih je gospodar nesel na njive, da so bogato obrodile in da pridelka ni prizadela toča. Nekaj bršljanovih listov so primešali krmi za živino, da se je dobro redila in da ni zbolevala.

Butaro pa so odnesli tudi na podstrešje, kjer je čakala do naslednje cvetne nedelje in varovala hišo nesreč. Kadar se je v poletnih mesecih pripravljalo k nevihti, je gospodinja od nje odtrgala nekaj vejic in jih vrgla na ogenj v obvarovanje pred strelo in požarom.