Škof Metod Pirih že 25 let v škofovski službi

Cerkev na Slovenskem | 24.03.2010, 17:57

Pred 25. leti je bil na praznik Gospodovega oznanjenja, 25. marca 1985 Metod Pirih imenovan za koprskega škofa pomočnika in na praznik Marije, Matere Cerkve, 27. maja 1985 v koprski stolnici posvečen. Srebrnega jubileja škofovske službe Metoda Piriha bodo spomnili pri krizmeni maši na veliki četrtek, 1. aprila v stolnici v Kopru.

Vate zaupam

Metod Pirih se je rodil 9. maja 1936 v Lokovcu nad Čepovanom. Osnovno šolo je obiskoval v domačem kraju, maturiral pa je na klasični gimnaziji v Pazinu leta 1956. Po študiju na Teološki fakulteti v Ljubljani (1956-63 – vmes je služil še vojaški rok) je bil 29. junija 1963 posvečen v duhovnika. Najprej je služboval v Solkanu, od leta 1964 je bil tajnik škofa Janeza Jenka. Po tej službi, ki jo je opravljal kar deset let, se je študijsko izpopolnjeval v Rimu ter na institutu za duhovno teologijo Teresianum dosegel magisterij. V letih 1976-1984 je bil spiritual, duhovni vodja v ljubljanskem bogoslovnem semenišču. Leta 1984 je postal generalni vikar koprske škofije, 25. marca 1985 pa je bil imenovan za škofa pomočnika s pravico nasledstva.

27. maja ga je škof Janez Jenko kot glavni posvečevalec - Alojzij Šuštar, ljubljanski nadškof in metropolit in mariborski škof Franc Kramberger kot soposvečevalca - ob navzočnosti drugih slovenskih škofov in škofov iz sosednjih škofij, duhovnikov in množice vernikov, posvetil v škofa.

Škofovske službe si nisem želel

O svojem imenovanju za škofa je v pismu duhovnikom ob letošnjem jubileju zapisal: "Škofovske službe si nisem želel. Kot tajnik škofa Janeza sem skozi 10 let od blizu videl, kako težka, odgovorna in zahtevna je danes škofovska služba. Če pomislim, odkod izhajam, s kom sem živel, kdo so bili moji sopotniki, se čudim Božji Previdnosti. Moje korenine so mi vedno pomagale, da se nisem vzpenjal na višje stopničke. Zmeraj se zelo dobro počutim med preprostimi ljudmi. Škofovstvo sem sprejel kot službo v Cerkvi. Dolgo sem iskal škofovsko geslo: Vate zaupam (Ps 143,8). Zavedal sem se, da breme škofovske službe presega človeške moči. S svojim geslom: Vate zaupam, sem hotel izraziti zaupanje v Boga, a hkrati tudi zaupanje v človeka, v sodelavce, v duhovnike, v laike in vse ljudi dobre volje."

Skrb za duhovno in pastoralno prenovo

16. aprila 1987 je Pirih med krizmeno mašo v koprski stolnici sprejel vodstvo škofije. Škofijo je sprejel že v času družbenih sprememb, ki so od njega terjale odgovor Cerkve na nove razmere. Tako je 5. septembra 1988 med pastoralnim tečajem na Mirenskem gradu napovedal delo za škofijsko duhovno in pastoralno prenovo, ki v poznejših letih doživi dve zborovanji: prvo 28. novembra 1992, drugo pa 15. oktobra 1993. Iz teh zborovanj se rodijo Pastoralne smernice za koprsko škofijo, ki so povzetek raziskave, iskanj, odgovorov na izzive časa, študije pogovorov ob obeh škofijskih zborovanjih za duhovno in pastoralno prenovo škofije ter postanejo normativne za delo v škofiji (19. maja 1996 – ob papeževem obisku v Sloveniji) in nakazujejo najpomembnejše dejavnosti ter prednostne naloge v koprski škofiji. 6. septembra 1990 ustanovi škofijsko Karitas, 15. maja 1991 pa Škofijsko gimnazijo v Vipavi, 6. junija 1994 blagoslovi studio Radia Ognjišče pri novi cerkvi sv. Marka v Kopru. Leta 1999 je blagoslovil novo stavbo škofijske gimnazije v Vipavi, leta 2004 pa je na njegovo prošnjo Nova Gorica dobila konkatedralo.

Prijatelj zasvojenih

24. decembra 1994 doživi smrt svojega predhodnika Janeza Jenka, 19. maja 1996 pa se razveseli obiska svetega očeta v Sloveniji, kjer se v Postojni sreča z mladimi in verniki koprske škofije. 13. maja 2000 se razveseli imenovanja pomožnega škofa Jurija Bizjaka. Ta je o Pirihovi dejavnosti zapisal. »Sad njegove ljubeče skrbi za mladino in njeno vzgojo je ustanovitev in gradnja škofijske gimnazije in dijaškega doma v Vipavi. Ustanovil je župniji Hrpelje-Kozina in Koper-Sveti Marko. Preuredil je nekaj dekanij, 24 vikariatov pa je kot podružnice pridružil različnim župnijam. Prenovil je škofijsko hišo v Kopru, za bolne in ostarele duhovnike je pridobil in uredil prijazen dom v Šempetru. Znan je kot reden obiskovalec domov za starejše in velik prijatelj obstoječih skupnosti zasvojenih. Vsako župnijo koprske škofije je v teh letih obiskal po večkrat in vsako podružnico vsaj enkrat. Več let je bil odgovoren za Slovence po svetu in je obiskal številne rojake po vseh celinah. Trudi se za dobre odnose s pastirji in našimi rojaki v zamejstvu.

Štirikrat je z drugimi slovenskimi škofi romal ad limina - na grobove apostolov. Leta 1990 se je udeležil škofovske sinode v Rimu, katere sad je bila spodbuda 'Dal vam bom pastirjev' (1992). V času njegovega škofovanja smo slavili 1400-letnico starodavne koprske škofije (1999) in 25-letnico obnovljene in povečane sedanje koprske škofije (2002).

Škof Pirih boleče doživljal napade na Cerkev

Škof Metod Pirih je vodil škofijo v času velikih sprememb, ki velikokrat za Cerkev, tudi za koprsko škofijo, niso bili prijazni. Vedno znova je boleče doživljal neupravičene napade na Cerkev, duhovnike in vernike, oskrunjanje sakralnih spomenikov, njihovo ropanje in uničevanje. Ljudem, ki so mu hvalili pokončnost primorskih duhovnikov, je moral odgovarjati, da je te povojna oblast za "nagrado" po vojni zapirala, nekatere ubila, druge pa stalno šikanirala in peganjala.

Duhovniki in verniki sestavljamo sveto Božje ljudstvo

Ob srebrnem škofovskem jubileju je v pismu duhovnikom o spremenjenih razmerah napisal: „V teh 25-ih letih so se razmere v škofiji zelo spremenile. Soočamo se z demografsko krizo, s problemi družine in mladih, s premajhnim številom poklicev, vedno več nas je starejših in z drugimi pastoralnimi izzivi. Število duhovnikov je padlo za 30. Moje veliko upanje so laiki. Nekoč boječi in ustrahovani, se sedaj vključujejo v katehetsko delo in karitativne ustanove, so člani župnijskih pastoralnih in gospodarskih svetov ter dejavni v drugih cerkvenih službah. Duhovniki in verniki sestavljamo sveto Božje ljudstvo. Naša naloga je, da vernikom pomagamo, da se v njih čim bolj razcveti krstno duhovništvo, v moči katerega so tudi oni poklicani, da gradijo Cerkev.“

Pomožni škof Jurij Bizjak je ob Pirihovem jubileju in o njegovi skrbi za duhovnike zapisal: „S posebno ljubeznijo je vedno spremljal vse duhovnike in bogoslovce, veliko mislil nanje in zanje molil in se jih spominjal za godove in rojstne dneve. Imel je veliko duhovnih vaj za duhovnike in bogoslovce, za redovnike in redovnice, za razne skupnosti vernikov, doma in po svetu.“

„'Jezus Kristus je isti, včeraj in danes in na veke' (Heb 13, 8).Tega Kristusa, ki so ga na začetku krščanstva na naših tleh oznanjali irski menihi, zatem sv. brata Ciril in Metod ter njuni učenci, v novejših časih pa na Primorskem nadškof Sedej, škof Fogar, apostolska administratorja Mihael Toroš, Albin Kjuder in škof Janez Jenko, istega Kristusa sem oznanjal tudi jaz skupaj z vami in po vas,“ je bistvo svojega poslanstva v že omenjenem pismu duhovnikom opisal škof Pirih.

Vedno na razpolago novinarjem

Škof Pirih se dobro zaveda važne vloge medijev v našem času. Vedno je na razpolago novinarjem in je kot prvi škof v Sloveniji ustanovil tiskovni urad škofije. Je zelo vesten bralec Družine, saj jo takoj po izidu z veseljem prebere. Za ta tednik in druge izdaje Družine je napisal več prispevkov. Ob vizitacijah vedno vpraša, koliko izvodov verskega tiska prihaja v župnijo. 25. maja 2002 je na Sveti gori pri Gorici kot »naslednik« dr. Mihaela Toroša, apostolskega administratorja slovenskega dela goriške nadškofije in ustanovitelja Družine, vodil slovesnost ob zlatem jubileju slovenskega katoliškega tednika.

Dobrega zdravja in blagega značaja

Škof Metod je znan po svoji skromnosti in blagem značaju. Tako se kljub 74. letom sam vozi, nima tajnika in ne šoferja. „Kljub bolezni vztraja v svoji službi in pri apostolskem poslanstvu. Po njegovih rokah je celotna škofija prejela številne milosti, zato sme škof Metod mirno govoriti z apostolom Pavlom: 'Vedno se za vas zahvaljujem svojemu Bogu za Božjo milost, ki vam je bila dana v Jezusu Kristusu, kajti v njem ste vsestransko obogateli v vsej besedi in v vsem spoznanju' (1 Kor 1,4-5),“ je o njem zapisal pomožni škof ter mu ob jubileju zaželel: „Dragi škof Metod! Ob srebrnem jubileju tvojega škofovskega posvečenja Ti iskreno čestitamo in se Ti za Tvoje delo in molitev prisrčno zahvaljujemo. Skupaj z dobrimi željami Ti zagotavljamo tudi svoje molitve, kakor apostol Pavel prosi za molitev Efežane: „Zraven pa ob vsakem času v duhu molite z vsakršno molitvijo in prošnjo, čujte v ta namen z vso vztrajnostjo in molite za vse svete. In tudi zame, da bi mi bila dana beseda, kadar odprem svoja usta, da bi z odkritostjo oznanil skrivnost evangelija“ (Ef 6,18-19). Naj se Ti mladost obnavlja kakor orlu, Gospod, ki mu z veseljem služiš, pa v Tvoja srebrna oblačila že radodarno vpleta zlate nitke in okraske.“