Odličje sv. Cirila in Metoda Mihi Leganu
Cerkev na Slovenskem
Škofje so na redni seji Slovenske škofovske konference, ki je v ponedeljek potekala v prostorih škofijskega ordinariata v Novem mestu, Mihi Leganu podelili odličje sv. Cirila in Metoda. Priznanje, ki je tudi največje odličje škofovske konference je Legan prejel za izredne zasluge na področju restavratorske, rezbarske in kulturne dejavnosti.
V utemeljitvi priznanja pod katerega je podpisan predsednik Slovenske škofovske konference nadškof Anton Stres je bilo zapisano:
Miha Legan se je rodil 21. februarja 1962 v Novem Mestu. Osnovno šolo je končal v Žužemberku. Oče je imel doma manjšo mizarsko delavnico, v kateri se je g. Legan navdušil za rezbarski in restavratorski poklic. Veselje do rezbarije je podedoval po mamini strani, saj je v Žužemberku živel njegov praded g. Luka Gliha, ki je izdelal nekaj oltarjev. V risarski tehniki ter rezbarstvu se je uril pri mojstru oblikovalcu in rezbarju Lojzetu Raku, v pozlatarskih in restavratorskih tehnikah pa se je dodatno izobraževal pri mojstru rezbarju, pozlatarju in restavratorju Jožetu Lapuhu.
Leganova lastna rezbarska, pozlatarska ter restavratorska delavnica, v kateri deluje osem mojstrov, med njimi tudi trije priznani akademski slikarji in restavratorji, je v slovenskem prostoru vidno navzoča. Umetniki so restavrirali več kot sto oltarjev, mnogo križevih potov, prižnic, kipov, fresk in druge sakralne ali umetniške opreme. Poleg restavratorskega dela izdelujejo tudi nove kipe, ornamente, okvirje in oltarje.
Med večja restavratorska dela sodijo štirje stranski oltarji ter glavni oltar v cerkvi v Olimju, restavriranje stare dvorane mariborske Drame, stranski oltar v Tržiču, glavni oltar stolne cerkve Novo mesto–Kapitelj in nekaj del na stranskih oltarjih ter na proštijskem koru. Umetniki so pod vodstvom g. Legana restavrirali tudi v župnijah Kranj–Šmartin, Kranj–Primskovo, Krašnja, Kresnice, Komenda, Mirna Peč, Polica in številnih drugih. Poleg restavratorskih del so izdelali tudi nekaj novih oltarjev.
Restavriranje, rezbarjenje in redno vzdrževanje oltarjev ter drugih elementov bogoslužnega prostora predstavlja konkretno obliko ohranjanja kulturne in etnografske dediščine. G. Miha Legan je s svojim dolgoletnim delom izkazal predanost svojemu obrtniškemu poklicu, posebej pa velikemu kulturnemu bogastvu slovenskega naroda.
Z restavriranjem pomembnih umetniških, bogoslužnih in kulturnih del je omogočil, da se dragocena kulturna in duhovna dediščina naših prednikov ne bo izgubila, temveč bo kljubovala času in jo bodo lahko občudovali tudi prihodnji rodovi.
