Dr. Štuhec: Med kristjani je veliko politične abstinence

Slovenija | 13.03.2010, 11:46

„Imeti ali biti na oblasti je prehodnega značaja. Kdor oblast tako vidi tisti ima tudi do nje zdravo distanco, kdor jo vidi absolutno, tisti jo je v stanju bistveno prej zlorabiti,“ je na nedavnem Zboru za vrednote, ki ga je v Ljubljani pripravila Nova Slovenija povedal moralni teolog dr. Ivan Štuhec.

Po trditvah dr. Štuheca je kristjan na področju zemeljskih stvarnosti, k čemur uvrščamo tudi politiko avtonomen, svoboden. To stališče iz časa zadnjega koncila je imelo za posledico, da se danes kristjani politično opredeljujejo samostojno in da se ne ravnajo po kakršnihkoli konkretnih navodilih klera ali cerkvenega učiteljstva. „Seveda pa se ob tem zastavlja vprašanje, po katerih merilih kristjan izbira svojo politično skupino? Oziroma ali se raje zateka v apolitično držo v prepričanju, da v politiki ne more ostati zvest svojemu krščanskemu prepričanju. Tako je med kristjani tudi veliko politične abstinence. Če je kristjan na področju zemeljskih stvarnosti avtonomen seveda ta avtonomija ne more pomeniti samovoljo in odsotnost slehernega etičnega merila za presojanje na polju političnega, saj naj bi kristjan bil kristjan tudi ko je politično aktiven.“

Dr. Štuhec se je v predavanju ustavili pri sedmih merilih, ki bi jih kristjan moral upoštevati pri svojem političnem in sploh javnem udejstvovanju. Prva stvar mimo katere kristjan ne more je po besedah moralnega teologa vprašanje posameznikovega pogleda na človeka oziroma vprašanje krščanske antropologije. „Bistveni element te antropologije je, da je absoluten samo Bog in ne človek s tem pa tudi nobene človekova dejavnost.“ To pa – tako dr. Štuhec - lahko zveni zelo demotivacijsko, še posebej na področju političnega boja, kjer se je potrebno kdaj zelo zagreto zavzemati in boriti za oblast. „Oblast je potrebna je nujna, brez nje je družba na poti v anarhijo in razpad. Vendar oblast in upravljanje z njo je in ostane za kristjana nekaj relativnega, kar pa ima tudi prednost, da kristjan oblasti nikoli ne bo vzel preveč zares. Imeti ali biti na oblasti je prehodnega značaja, kdor oblast tako vidi tisti ima tudi do nje zdravo distanco, kdor jo vidi absolutno, tisti jo je v stanju bistveno prej zlorabiti.“

Drugo merilo za kristjana v politiki bi po mnenju dr. Štuheca moral biti človek kot tak, s svojim dostojanstvom. „Ko se kristjan odloča politično si mora odgovoriti na vprašanje, kako se v določeni politični skupini gleda na človeka.“

Tretje merilo je skrb za skupno dobro ali za splošno blaginjo. „Gre za preraščanja in omejevanje družbenega egoizma. Naloga politike je, da s pomočjo zakonodaje skrbi za pravičnost, ki je prva hči ljubezni. Brez temeljne pravičnosti ni ljubezni.“

Četrto merilo za kristjana v politiki je po trditvah dr. Štuheca načelo subsidiarnosti ali vzajemnosti, ki je tudi povezano z državljanovo soudeležbo na družbenem življenju. „Demokratična in pluralna družba se gradi od spodaj navzgor in ne obratno. Preprosto rečeno več državljana, več lokalne samouprave, več regijske samostojnosti manj države in manj kontinentalnih in svetovnih organizacij, ki odločajo o konkretnosti našega vsakdanjega življenja.“

Petro merilo za kristjana v sodobni družbi je skrb za profesionalnost na področju, ki ga pokriva. „Brez tega je vsaka moralnost in etičnost prazna fraza ali celo kamen spotike. Ljudje se radi skrijemo za etičnostjo in nazorsko pripadnostjo, ko nam zaškriplje na področju strokovnosti.“

Šesto merilo za kristjana v političnem odločanju mora biti po besedah profesorja Štuheca povezano z vprašanjem, kakšno mesto naj ima vera z njo pa Cerkev in verske skupnosti v družbenem življenju. „Pri tem je potrebno jasno razumeti in razmejiti pristojnosti, ki izhajajo iz svobode veroizpovedi in iz načela ločitve Cerkve oziroma verskih skupnosti od države. Prvo načelo nam zagotavlja, da smemo in moramo biti kot verniki dovolj samozavestni, da uveljavljamo svobodo veroizpovedi v javnem življenju, tudi v šoli in tudi v službi.“

Sedmo merilo za kristjana v političnem življenje pa je vprašanje položaja in spodbujanja civilne družbe. „Živa civilna družba je izraz državljanskega poguma in državljanske ustvarjalnosti. Vsrkavanje civilne družbe v strankarsko politično življenje je posledica ideologizacija družbe.“

Ob sklepu svojega nagovora na prvem Zboru za vrednote v Ljubljani je dr. Ivan Štuhec še povedal:

„Krščanstvo in kristjani smo preživeli že več civilizacijskih tokov. Grškega - od katerega smo prejeli tudi dobršen del etike in filozofijo, rimskega - od katerega smo prejeli pravni red, germanskega in še kakšno civilizacijo in pa njene politične sisteme. Kristjani smo preživeli tudi totalitarne sisteme, ki so nas vsi po vrsti hoteli načrtno zradirati iz obličja zemlje – fašizem, nacizem in komunizem. Verjamem, da bomo preživeli tudi slovenski postmoderni sekularizem in libertanizem in pa slovenski relativizem zato smo tu, da povemo v katere vrednote verjamemo in za katere si bomo prizadevali.“