Položaj naših rojakov po svetu in v štirih sosednjih državah

| 06.02.2010, 07:07 Matjaž Merljak

»Z neudeležbo nikoli ne moremo dati smeri,« tak je bil moto 44. študijskih dnevov Draga, ki so septembra 2009 potekali na Opčinah pri Trstu. Srečanje Draga je vselej namenjeno vsem Slovencem. Tokrat pa ga je v tej smeri še posebej zaznamovala izbira tematike: predavatelji so se posvetili razmišljanju o odnosih, ki jih med seboj spletajo Slovenci živeči v matični domovini, v zamejstvu in po svetu.

Med gosti je bil tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu, dr. Boštjan Žekš. Zbranim je spregovoril o položaju naših rojakov po svetu in v štirih sosednjih državah, Hrvaški, Madžarski, Avstriji in Italijo, kakor ga je spoznal v svojem dosedanjem delu v funkciji ministra.

Ocenjuje se, da je Slovencev v zamejstvu in po svetu približno 500 tisoč, kar predstavlja 20 odstotkov slovenskega življa. To je ocena, kajti manjšin se ne da šteti. Tudi koga smemo šteti za Slovenca je odprto vprašanje. Med Slovenci po svetu je tudi precej takih, ki so pozabili slovenski jezik in se ga zdaj znova učijo. Nove generacije se bolj učijo. Nastanek nove slovenske države je to precej stimuliral. Novih ekonomskih izseljencev ni več, društva, ki združujejo izseljence, so vedno starejša. Nove generacije se vključujejo ali pa ne. Drugi del modernih izseljencev so taki, ki se ne počutijo izseljence. V tujino gredo zaradi boljših možnosti za delo. Ti se ne vključujejo v društva izseljencev in jih tako izgubljamo, ker ne vemo koliko jih je. To je ključen del slovenske inteligence. Urad skuša vzpostaviti povezave. Celotna družbena klima bi morala biti taka, da bi se želeli, da se ti ljudje vrnejo nazaj. Tujcev v Sloveniji ne maramo, še bolj pa 'slovenskih tujcev'. Ti nam po ministrovih besedah vzbujajo slab občutek. Potrebno bo torej spreminjaje miselnosti, da nam ti ljudje, ki več znajo, ne škodijo.

Zanimivo je, da je minister dr. Boštjan Žekš govoril o prvem izseljenskem valu, torej o ekonomskih izseljencih in novem, tretjem valu izseljencev. Popolnoma pa je zamolčal drugi val, politične izseljence. Je to storil po nerodnosti ali namenoma? To je vprašanje, ki si ga je zastavil marsikdo od udeležencev. V nadaljevanju je spregovoril o položaju izseljencev v sosednjih državah. Potem, ko je analiziral stanje, je minister spregovoril še o obetih za prihodnost, glede katere je, kot sam pravi, zmeren optimist.