Pomoč cerkvenih ustanov brezposelnim in socialno ogroženim v letu 2009
Cerkev na Slovenskem | 24.02.2010, 19:06
Ob naraščanju brezposelnosti med prebivalstvom Slovenije je Cerkev na Slovenskem preko Škofijskih Karitas ter številnih dobrodelnih in redovnih ustanov ponudila pomoč socialno najbolj ogroženim.
Razne oblike in programe pomoči so navedle pristojne odgovorne osebe v kratkih poročilih, ki jih navajamo v nadaljevanju.Sodelavci škofijskih Karitas, društev, župnij in številni prostovoljci spominjajo, da marsikomu pogovor in upanje, ki ga lahko prinaša človeška bližina, pomeni veliko več kot hrana in obleka ali materialna pomoč. Opozarjajo, da toliko žalostnih in razočaranih ljudi (pa tudi jeznih na ves svet), ki so jih srečali v preteklem letu, že dolgo niso videli.
Škofijska Karitas Celje
Na Škofijski Karitas Celje so v letu 2009 pomagali družinam in posameznikom, ki so zaradi poslabšanih finančnih in gospodarskih razmer izgubili službo in zašli v stisko. Ob začetku leta so sprejeli temeljno usmeritev, ki je zavezovala sodelavce k večplastnim odgovorom na izgubo delovnega mesta: vsem zaposlenim v podjetjih, ki so šla v stečaj ali kjer delavci že dalj časa niso dobili plače ali dela plače, so najprej pomagali s paketom živil in s paketom higienskih pripomočkov za osebno nego in gospodinjstvo.
Poleg materialne pomoči prostovoljci nudijo tudi svetovanje in informacije o možnostih nadaljnje pomoči. V postnem času 2009 so sodelavci Škofijske Karitas Celje javnosti posredovali posebno postno kocko z mislimi iz Svetega pisma o človeškem delu in pravičnem plačilu, na zadnji strani pa so objavili kontaktne podatke za iskanje pomoči v mreži Karitas škofije Celje.
S prehranskimi in higienskimi paketi prve pomoči so skupaj pomagali več kot 3.000 osebam, ki so jim razdelili 958 paketov. V okviru razdeljevanja hrane iz intervencijskih zalog Evropske unije je pomoč prejelo več kot 1.000 družin, kar skupaj pomeni 3.891 oseb, ki jih je prizadela gospodarska kriza.
Junija so sodelavci razdelili 849 paketov iz intervencijskih sredstev Vlade RS med 2.758 osebami iz družin, ki so bile v prvi polovici leta 2009 prizadete zaradi izgube zaposlitve ali neprejemanja ustreznega in pravočasnega plačila. Skozi vse leto so družinam in posameznikom pomagali tudi pri plačevanju položnic za nujne življenjske stroške. Iz tega sklica so v letu 2009 zabeležili trikratno povečanje števila prošenj v primerjavi z letom 2008. Četrtina vseh prosilcev je med razlogi za dodatno pomoč navajala posledice finančne in gospodarske krize.
Škofijska Karitas Koper
Med stalnimi, večletnimi prejemniki pomoči je veliko brezposelnih oseb. Posebej ločenih podatkov ni zbranih, vendar je večina ljudi, ki je na novo prišla v letu 2009 po pomoč, prizadela recesija: izguba dela, neizplačane plače ali izredno nizki prejemki. Iz podatkov, ki so na razpolago v Škofijski Karitas Koper, je bilo v letu 2009 novih prejemnikov pomoči: 171 družin, ki so prejele pomoč v hrani (popolni paket), 11.217 oseb, ki je dvakrat v letu prejelo hrano Evropske unije, 350 šolarjev, ki je prejelo šolske potrebščine pred začetkom šolskega leta in 38 družin, ki je bilo deležnih plačila nujnih položnic. V letu 2009 je pomoč Škofijske Karitas Koper skupaj prejelo 28.045 oseb ali 10,75 % prebivalcev Škofije Koper.
V letu 2009 je bilo zaznati večjo stisko ljudi, ki so že v preteklosti prejemali pomoč Karitas. Če so bili prej zadovoljni s paketom hrane, šolskimi potrebščinami, oblačili in obutvijo, se je v zadnjem času pokazalo, da ne zmorejo poravnati položnic za osnovne življenjske potrebe (stanovanje, elektriko, vodo, dodatno zdravstveno zavarovanje …).
Tudi prebivalce koprske škofije je v letu 2009 doletela izguba delovnih mest in s tem povezanih dohodkov. Poleg podjetij MIP, Iskra in še nekaterih drugih, je med prosilci pomoči veliko pogodbenih delavcev in samostojnih podjetnikov, ki so izgubili delo. Prav v MIP-u je bilo najhuje, ker so ljudje kar nekaj mesecev delali, niso pa dobili plače in posledično niso bili upravičeni do nadomestil, ki jih v primeru brezposelnosti zagotavlja država, prihranki pa so skopneli. Prizadeti nisi bili samo zaposleni, ampak tudi njihovi družinski člani.
Materialno pomoč v Škofijski Karitas Koper delijo prek dekanij in območij v trinajstih Centrih Karitas: Bovec, Tolmin, Nova Gorica, Grgar, Ajdovščina, Idrija, Sežana, Postojna, Pivka, Ilirska Bistrica, Koper, Izola in Portorož. Na teh mestih redno deluje ekipa stalnih prostovoljcev iz različnih župnijskih Karitas v dekaniji, po vnaprej določenem urniku in skrbi za svetovanje in pogovor z ljudmi v stiki, urejenost skladišča, pripravo materialne pomoči (hrana, higienski material, šolske potrebščine, oblačila, obutev in druge osebne predmete) ter vodenje ustrezne dokumentacije.
Po župnijah so na razpolago zgibanke z informacijami o pomoči Karitas, saj so prav v lanskem letu tako župnijske kot tudi Škofijska Karitas večkrat v oznanilih in lokalnih medijih povabile ljudi, ki so izgubili delo, naj se aktivno vključijo v socialne programe. Ker je prvi korak za prošnjo po pomoči na Karitas najtežji, so prostovoljci enotno po vseh Centrih Karitas uvedli dodatna dežurstva samo za tiste, ki so izgubili delo. Pripravili so tudi zgibanko Kako preživeti čase recesije.
Zbrani podatki za lansko leto kažejo, da sta se tako število prošenj kot tudi količina pomoči bistveno povečala. Primerjava med letoma 2008 in 2009 na materialnem področju pripelje do naslednjih ugotovitev:
- Hrana: Škofijska Karitas Koper je leta 2009 po skladiščih v Centrih Karitas razdelila več kot 280.000 kg hrane (leta 2008 109.503 kg – indeks 2.56) in nekaj manj kot 200.000 litrov mleka (leta 2008 138.240 litrov – indeks 1,43). Skupaj je teža razdeljene pomoči tehtala skoraj 500 ton.
- Družine in posamezniki: Vseh družin in posameznikov, ki so leta 2009 prejeli paket hrane Škofijske Karitas Koper in Evropske unije je bilo 3.448 (leta 2008 3.277 – indeks 1,05). Razdelili so 13.595 paketov (leta 2008 10.494 – indeks 1,27), 2.200 otrok je prejelo pomoč s šolskimi potrebščinami v obliki vrednostnih bonov, 198 otrok pa je bilo vključenih v posvojitev na razdaljo.
Svetovanj, pogovorov in obravnav je bilo 21.578 (leta 2008 11.250 – indeks 1,91). S plačilom nujnih položnic so pomagali 163 družinam (leta 2008 125). Število oseb, ki so bile deležne pomoči in med katere so bili vključeni tudi družinski člani, je bilo leta 2009 28.045, leta 2008 pa 16.828 – indeks 1,66.
Izdatki Škofijske Karitas za programe pomoči, vrednost razdeljene hrane iz virov pomoči Republike Slovenije in hrane Evropske unije ter ocenjeno vrednost darovane hrane (v višini 943.246,00 €), kakor tudi podatek o pomoči posameznih župnijskih, dekanijskih in območnih Karitas (221.356,00 €, je v koprski škofiji znašala (brez upoštevanja 104.158 ur prostovoljnega dela) 1.164.602,00 €.
Škofija Koper
Na ordinariatu koprske škofije so se po odločitvi škofa msgr. Metoda Piriha odrekli pošiljanju božičnih in novoletnih voščil. Denar, ki so ga s tem prihranili, so namenili dvema družinama, ki ju je prizadela brezposelnost in sta zaradi nje ostali brez sredstev za preživljanje.
Škofijska Karitas Ljubljana
V okviru Škofijske Karitas Ljubljana deluje 106 župnijskih Karitas, v katerih je bilo v letu 2009 aktivnih 3.186 prostovoljcev, ki letno opravijo več kot 123.000 ur prostovoljnega dela.
V redne programe pomoči Škofijske Karitas Ljubljana, ki so namenjeni socialno ogroženim in posameznikom, je bilo leta 2009 vključenih 17.658 družinskih članov iz skoraj 5.000 družin in 1.807 posameznikov, ki niso bili obravnavani znotraj družin. V letu 2009 je Škofijska Karitas prosilcem pomagala z 866.000,00 € pomoči; od tega zneska so za plačilo položnic za osnovne stroške namenili 417.000,00 €, za hrano pa 449.000,00 €.
Z obleko so oskrbeli skoraj 5.000 družin, z nematerialno pomočjo oz. svetovalnim delom pa so priskočili na pomoč 4.789 prosilcem.
Program pomoči otrokom je namenjen pomoči pri nakupu delovnih zvezkov in zvezkov za osnovnošolce ter srednješolce. Osnovnošolci družin s petimi in več otroki, ki so se priključili akciji 5+, so delovne zvezke lahko dobili zastonj. S šolskimi potrebščinami so pomagali 2.125 otrokom v skupni vrednosti 212.500,00 € ter razdelili več kot 10.000 zvezkov. Nekaj več kot 4.000 otrok so obdarili ob prihodu sv. Miklavž, za božič in veliko noč.
V 106 župnijskih Karitas potekajo redni obiski v domovih za starejše in na domu. V tako stkano socialno mrežo je vključenih skoraj 9.000 starostnikov. Za nekaj več kot 11.000 starostnikov so v Škofijski Karitas Ljubljana pripravili družabna srečanja, romanje ali izlete.
Na ozemlju ljubljanske nadškofije oskrbujejo 751 brezdomcev. T. i. suhi obrok jim na treh lokacijah delijo vsak dan, na dveh lokacijah pa vsak dan tudi topli obrok. V letu 2009 so prostovoljke in prostovoljci, vključeni v programe Karitas, zabeležili 117.790 obiskov za suhi obrok ter 35.920 za topli obrok. Ponujene možnosti za vzdrževanje osebne higiene in kopanje se je posluževalo 277 uporabnikov.
Nadškofijska Karitas Maribor
V okviru Nadškofijske Karitas Maribor so ljudem v stiski zaradi stečaja oz. globalne krize pomagali predvsem v okviru humanitarno-socialnih programov: pomoč družinam in posameznikom, otrokom, bolnim, invalidom in starejšim, marginalnim skupinam, brezdomcem z ambulanto za osebe brez obveznega zdravstvenega zavarovanja ter materam in otrokom žrtvam nasilja.
Na začetku leta 2009 so na novo oblikovali oz. preverili instrumente pomoči v kontekstu takojšnjega konkretnega ukrepanja pri človeku, ki se je znašel v stiski. Konkretne oblike se uresničijo takoj ob sprejemu prošnje in se razlikujejo glede na posameznikove potrebe: takojšnja pomoč v hrani in enkrat tedensko delitev pomoči v oblačilih in obutvi. Sodelavci Nadškofijske Karitas Maribor so prošnje za plačilo najnujnejših življenjskih potrebščin poskušali reševati čim bolj sproti.
V programu razdelitve pomoči je Karitas v Nadškofiji Maribor pomagala 13.023 enkratnim prosilcem z oblačili, obutvijo, hrano ter plačilom najosnovnejših živ ali potrebščin (najemnina, zavarovanje, elektrika, plin, ogrevanje, šolske potrebščine, šolska prehrana) in dodatnim 26.000 prejemnikom pomoči preko intervencijskih zalog Evropske unije.
Sodelavci in prostovoljci Karitas so v Mariboru organizirali več različnih aktivnosti, tako rednih kot izrednih, namenjenim zbiranju pomoči. Najuspešnejša je bila v adventu, ko so v trgovskem centru Qlandia Maribor s stojnico nagovarjali obiskovalce k nakupu enega izdelka več in podaritvi le-tega sočloveku v stiski. V tej akciji so zbrali več kot 5 ton različnih prehrambnih izdelkov. V skupnem seštevku so zbrali in razdelili skoraj 50 ton hrane. Podobne aktivnosti so bile organizirane in koordinirane tudi po župnijskih Karitas, ki so skupaj zbrale in razdelile 35 ton hrane.
V juniju in juliju je bilo organizirano razdeljevanje pomoči po sklepu Vlade RS. Pripravili in razdelili so 5.624 tipskih paketov hrane, ki so jih na območju Nadškofije Maribor s sodelavci in prostovoljci Karitas razdelili med 13.188 prejemnikov.
Prostovoljci in sodelavci Nadškofijske Karitas Maribor so pri svojem delu opazili, da je vedno večji delež tistih, ki se po pomoč na Karitas obrnejo prvič. Predvsem izstopajo tisti, ki so v preteklem letu ali dveh izgubili zaposlitev. Še posebej so stiske velike v družinah, kjer sta oba starša izgubila zaposlitev ali je pri hraniteljih trajnostna nesposobnost vključitve na trg dela. Na začetku letošnjega leta so Centri za socialno delo in Karitas uskladili kriterije za dodelitev pomoči socialno ogroženim. Tako bodo zagotovili ustrezno pomoč ter primerljivost z javno socialno mrežo.
V primerjavi z letom 2008 se je v letu 2009 število prosilcev v Nadškofijski Karitas Maribor povečalo za 41 %, količina hrane, ki so jo razdelili pa za kar 60 %. Iz evidenc in statističnih podatkov je razvidno, da so vse večje stiske med vsemi kategorijami ljudi v družbi. V segment povečanja sodi večina novih stisk iz naslova izgube zaposlitve, kar je še bolj zaskrbljujoče, tudi takšnih, ki so zaposleni, pa njihovi dohodki iz naslova dela ne zadoščajo za človeka vredno življenje oz. minimalno preživetje.
Škofijska Karitas Murska Sobota
Na Škofijski Karitas Murska Sobota so se v letu 2009 srečevali s stisko mnogih delavk in delavcev zaradi izgube zaposlitve. Soočali so se s težavami, ki jo imajo mnogi, da se namreč v stiski »ponižajo« in prosijo za pomoč. Zaradi neodzivnosti so se odločili, da jih s prostovoljci obiščejo s paketi hrane na »stečajnem« dvorišču posameznih tovarn. Nekaterim odpuščenim delavcem so pomagali s plačilom položnic ter se pripravljali na stečaj podjetja Mura.
Aprila 2009 so preko župnijskih Karitas v škofiji Murska Sobota pomagali okrog stotim delavcem, junija dvestodvajsetim, novembra pa so skušali priti naproti potrebam velike večine vseh, ki so ostali brez zaposlitve. Pri plačilu položnic so pomagali okrog petsto brezposelnim družinam.
Škofijska Karitas Novo mesto
V novoveški škofiji so se uporabniki po pomoč v največji meri obračali preko župnijskih Karitas ter Centrov za socialno delo. Okvirna vrednost vse pomoči, ki so je v preteklem letu nudili na Škofijski Karitas Novo mesto, vključno z vsemi donacijami in hrano iz blagovnih rezerv Evropske unije, je znašala 370.000,00 €.
Najbolj razširjeno obliko pomoči v letu 2009 so predstavljali paketi hrane iz intervencijskih zalog Evropske unije ter prehransko-higienski paketi Škofijske Karitas Novo mesto. Slednjih so prostovoljci župnijskih Karitas v preteklem letu razdelili za 2.772 enot, poleg tega so zagotovili dodatnih 2.242 paketov potrebnim pomoči iz naslova Ukrepi pomoči Vlade RS. Število prejemnikov paketov in ostalih vrst pomoči je krepko preseglo številko 6.000.
Finančna pomoč, ki je v največji meri zajemala plačilo položnic za nujne življenjske stroške ter kurjavo, je znašala nekaj manj kot 104.000,00 €. S sredstvi, zbranimi v akciji Pomagajmo preživeti, so s plačilom kurjave in večjih položnic na pomoč lahko priskočili dodatnim 71. družinam, ki jih je prizadela brezposelnost, nezmožnost dela zaradi bolezni ali drugi razlogi.
Neposredna pomoč, ki so jo razdelili v obliki plačil šolskih potrebščin ter šolskih položnic je presegala 21.000,00 €. V tujino so nakazali 5.100,00 €. V načrtovanje in razdeljevanje materialne in ostalih vrst pomoči je bilo vključenih več kot 500 prostovoljcev.
Družba Jezusova (jezuiti)
V okviru Slovenske province Družbe Jezusove (jezuitov) so ljudem, ki jih je gospodarska kriza močno prizadela, pomagali na naslednje načine:
Finančno so podprli ustanovo Anin sklad (ki podpira številčne družine in je zaradi sedanje krize potrebna krepkejše pomoči), ustaljena in običajna pa je tudi pomoč prek župnijskih Karitas.
Na različne načine so podpirali fizične osebe oz. družine, ki so se zaradi krize znašli v stiski.
Redno skrbijo za čim boljše ozaveščanje članov redovne skupnosti in mladih, s katerimi sodelujejo, o gospodarskem položaju ter jih aktivno vključevali v prostovoljno delo za pomoč ljudem v stiski.
Na duhovnike in redovnike se je v preteklem letu obrnilo veliko ljudi v duševni stiski, v kateri so se znašli zaradi težkega finančnega položaja. Jezuiti so jim bili po najboljših močeh na voljo.
Naštete dejavnosti bodo nadaljevali tudi v tekočem letu.
Župnija Marijinega oznanjenja v Ljubljani (Tromostovje)
V župniji Marijinega oznanjenja v Ljubljani na Tromostovju so v preteklem letu brezposelnim, brezdomcem, prizadetim zaradi krize in vsem prosilcem, ki so se nanje obrnili nudili, naslednje oblike pomoči: vsak dan so razdelili do 150 sendvičev (t. i. suhi obrok), tedensko so delili pakete s hrano, (tudi obleko) in omogočali plačevanje položnic.
V organiziranem tedenskem dežurstvu so omogočali svetovanje in finančno pomoč obubožanim družinam ter strokovno pravno pomoč prosilcem pri iskanju pravnih napotkov ali rešitev. Seznamu družin, ki so vključene v posebne programe, so nudili redno mesečno pomoč. Prizadetim družinam ali posameznikom so omogočili blaženje posledic, poleg materialne podpore, tudi strokovno psihoterapevtsko pomoč.
Društvo prostovoljcev Vincencijeve zveze dobrote
Društvo prostovoljcev Vincencijeve zveze dobrote je humanitarna organizacija, ki želi biti blizu vsem, ki so v stiski. V letu 2009 so nadaljevali s programom Dnevnega centra za brezdomce, ki je odprt pet dni v tednu, v dopoldanskem in popoldanskem času.
Materialno stisko pomoči potrebnih so blažili z naslednjimi oblikami pomoči: delitev toplega obroka, delitev rabljene obleke in obutve, možnost pranja obleke, možnost tuširanja, striženja, pomoč pri iskanju zaposlitve, stanovanja, ustrezne zdravniške in socialne pomoči.
V letu 2009 so razdelili več kot 13.000 obrokov hrane in opravili okoli 3.000 storitev pranja. Ljudem so bili ob strani tudi v njihovih osebnostnih in duševnih stiskah, zato so jim nudili možnost individualnega spremljanja, terapevtske pomoči in jim stali ob strani v boju z različnimi odvisnostmi in za odločitev za nov in spremenjen življenjski slog.
V sklopu Vincencijeve zveze dobrote so organizirali različne delavnice za samopomoč in družabna srečanja, kot so silvestrovanje, pikniki, literarni večeri ali molitev križevega pota.
V dopoldanskem času so organizirali program delovnega usposabljanja, to je izvajanja lažjih montažnih del. Za posameznika, ki se že dalj časa srečuje z brezposelnostjo in je izgubil občutek za odgovornost in delovne navade, je program delovnega usposabljanja dobra priložnost za nov, varen začetek, kjer lahko ponovno pridobi občutek lastne vrednosti in sposobnosti za delo.
Delo v dnevnem centru temelji predvsem na prostovoljnem delu. V te dejavnosti je bilo vključenih več kot 60 prostovoljcev, s katerimi se redno srečujejo. V Šoli prostovoljstva udeleženci sklepajo trdna in iskrena prijateljstva. V zadnjem letu se je v njihove programe vključilo kar nekaj oseb, ki so se srečale z brezposelnostjo. Prostovoljna dejavnost tem osebam omogoča ohranjanje občutka lastne vrednosti, socialni stiki pa blažijo težo njihove stiske.
Ustanova Anin sklad
Ustanova Anin sklad v Slovenskem prostoru deluje 11 let in podpira družine z več otroki. Glavni motiv in geslo Ustanove je Za enega otroka več.
V letu 2009 so poleg rednih programov nudili posebno pomoč s finančnimi viri več kot 150 družinam. Vseh družin, vključenim v Anin sklad, je več kot 350. Pomagali so jim na različne načine: otroke so v preteklem letu večkrat obdarili, ponudili so jim možnost udeležbe na brezplačnih počitnicah v planinah ali na morju ter organizirali duhovne vaje ter druge izobraževalne delavnice za otroke. Z dodatnimi finančnimi sredstvi so pomagali družinam pri večjih in enkratnih projektih, kot so nakup avtomobila ali urejanje bivalnih prostorov.
Med otroke iz omenjenih družin so v preteklem letu razdelili denarno pomoči v višini 147.000,00 €, drugih oblik pomoči pa v višini 43.000,00 €.
