P. ddr. Tomaž (Viktor) Kurent – ob stoletnici rojstva
| 17.02.2010, 18:10 Robert Božič
V Muzeju krščanstva na Slovenskem v cistercijanskem samostanu v Stični so pripravili razstavo o p. Tomažu Viktorju Kurentu ob 100-letnici njegovega rojstva. P. Tomaž je po duhovniškem posvečenju bival v Stični le deset let; že sredi vojne je odšel v tujino, kjer je tudi umrl. Po besedah prejšnjega opata p. Antona Nadraha je za Cerkev na Slovenskem pomemben predvsem kot prevajalec Rimskega misala in urednik Kraljestva božjega. Čeprav je bil med najbolj učenimi stiškimi patri v prejšnjem stoletju, so imele od tega največ koristi redovne skupnosti v Švici, Avstriji in Nemčiji, kjer je deloval kot profesor Svetega pisma in moralne teologije ter kot duhovni voditelj.
P. Tomaž Kurent, s krstnim imenom Viktor, se je rodil 17. februarja 1910 v Starem trgu pri Višnji Gori, kjer je obiskoval ljudsko šolo. Po šestem razredu ljubljanske realne gimnazije se je pridružil cistercijanom v Stični. Bogoslovje je končal v Ljubljani in bil 1932 posvečen v duhovnika. Pri Francu Grivcu je doktoriral z delom Nauk sv. Cirila in Metoda o cerkvenem prvenstvu. Študij je nadaljeval na Vzhodnem institutu v Rimu in postal doktor vzhodnih cerkvenih znanosti.
Zatem je kot priznan strokovnjak nekaj časa predaval starocerkveno slovanščino. Po prihodu v domovino leta 1938 je urejal ekumensko revijo Kraljestvo božje in skupaj s P. Metodom Turnškom prevajal Rimski misal v slovenščino. Med vojno je bil župnik v Stični. Po razpadu Italije, jeseni leta 1943, je bil pod komunisti zaprt v kočevskem zaporu. Po prihodu od tam se je umaknil v Ljubljano in leta 1944 v Rim, ker so na Univerzi de Propaganda Fide potrebovali predavatelje.
Po letu 1947 je predaval Novo zavezo, hebrejščino ter osnovno in moralno teologijo na bogoslovnih šolah v cistercijanskih samostanih v Švici in Avstriji. V tem času je med drugim sestavil jezikovni priročni za branje hebrejskega Svetega pisma, ki je ostal v rokopisu. Na stara leta je bil duhovni voditelj različnih sestrskih skupnosti, nazadnje v Eschenbachu v Švici, kjer je tudi pokopan. Umrl je v bolnišnici v Luzernu 11. januarja 1987.
