Grška tragedija zarezala v evrsko skupino
Komentarji | 24.02.2010, 16:43
Grčija se je znašla v precej težkem finančnem položaju. Med drugim se “ponaša” s 300 milijardami evrov zunanjega dolga in ogromnim, skoraj 13-odstotnim javnim primanjkljajem, ki je kar štirikrat večji od tistega, ki ga dovoljujejo pravila za države članice evrskega območja. Evropska unija je Grčiji ponudila vso podporo, a ne finančne pomoči, saj morajo biti prej izčrpane vse druge možnosti.
O krizi, v kateri se je znašla Grčija, so pred kratkim razpravljali finančni ministri držav članic evrske skupine, saj je močno zarezala tudi v srce evropske fiskalne politike. Skladno z lizbonsko pogodbo in predpisi Evropske centralne banke, ne ta ne nacionalne banke ne smejo jamčiti za članico Unije s posojili ali odkupom njihovega dolga. A podrobnejše branje teh predpisov razkriva, da pomoč drugih držav kot pravna alternativa ni povsem izključena. Kljub temu je avstrijski finančni minister Josef Proell poudaril poudaril, da ne obljubljajo ničesar in da je za zdaj žoga še vedno na grški polovici igrišča. Po besedah predsednika evroskupine Jeana-Clauda Junckerja pa se mora zadolžena balkanska država zavedati, da nemški, belgijski, nizozemski in luksemburški davkoplačevalci nikakor niso pripravljeni popravljati neuspešnosti njene proračunske politike.
Spomnimo, da je pred letom dni zlom doživela Islandija, kar so občutile nekatere članice Evropske unije. A pri tem ni šlo za institucionalni problem, saj Islandija ni v povezavi. Evropski voditelji so marca lani zavrnili sveženj pomoči vzhodnim članicam, ki so zunaj območja evra in jih je kriza najbolj prizadela, nemška kanclerka Angela Merkel pa je takrat izjavila, da je treba vso pomoč voditi prek mednarodnih finančnih ustanov, kot je Mednarodni denarni sklad, in vsaj tako začasno stabilizirati položaj.
Nekateri v prezadolženi Grčiji ne vidijo posebnih težav in za primerjavo ponujajo Kalifornijo. Kot pravijo, imajo ZDA v tej svoji zvezni državi veliko večjega “bolnika” kot Evropa z balkansko državo. Ob tem ponujajo naslednji argument: grški bruto domači proizvod predstavlja le tri odstotkega celotnega BDP-ja evrskega območja, medtem ko Kalifornija k ameriški gospodarski rasti prispeva kar 13 odstotkov. Je celo osmo največje gospodarsko območje na svetu in že nekaj časa bolj kot ne plačilno nesposobna.
Ob tem je treba poudariti, da Grčija s svojimi trenutnimi težavami ni osamljen primer. Je namreč le ena od več držav evroobmočja, ki hodijo po robu, saj se z velikimi primanjkljaji in nakopičenimi strukturnimi problemi soočajo še Irska, Španija in Portugalska. Irski primanjkljaj je bil lani le dve desetinki manjši od grškega, za skoraj trikrat pa še dopustno mejo treh odstotkov bruto proizvoda, ki jo postavlja pakt stabilnosti in rasti, presega španski deficit.
Toda v nasprotju z Grčijo, ki ji je Evropska komisija že oktobra lani napovedala nadaljnje poslabšanje stanja v javnih financah v prihodnjih treh letih, če v Atenah ne uveljavijo drastičnih ukrepov za zmanjšanje primanjkljaja, naj bi se proračunske razmere na Pirenejskem polotoku in na irskem otoku postopoma izboljševale.
Vrnimo se k Grčiji. V očeh članic evrske skupine, Evropske centralne banke in Evropske komisije je izgubila javnofinančno verodostojnost, saj se je izkazalo, da podatki o primankljaju in dolgu, ki jih je država oktobra lani in tudi večkrat prej posredovala Eurostatu, niso bili ustrezni. Uradna statistika je podatke prikrojila, da bi Grčiji omogočila vstop v območje evra. A se je zalomilo. Grška vlada je zato že z letošnjim letom napovedala korenite spremembe, s katerimi bi pospešila dejavnosti za znižanje javnofinančnega primanjklaja pod tri odstotke BDP-ja. Skladno s smernicami pakta o stabilnosti in rasti naj bi ga znižala že v letu 2012. Nad temi obljubami pa visi senca dvoma. Drastični ukrepi, med njimi zamrznitev plač v javnem sektorju, dvig starostne meje ob upokojitvi in zvišanje davkov na gorivo, alkohol in tobak, so namreč že naleteli na močan odpor, v državi se vrstijo stavke in nemiri.
Kljub temu bo grška vlada morala vztrajati. Evropska komisija bo že sredi marca ocenila izvajanje zadanega cilja - zmanjšanje proračunskega primankljaja za štiri odstotke. Če bi se zgodil črn scenarij in Grčiji ne bo uspelo, bo odločne in usklajene ukrepe sprejela povezava. Če Grčija ne bi mogla več ustrezno servisirati svojega dolga, bi namreč to lahko močno pretreslo evrsko območje in ogrozilo stabilnost ostalih evropskih gospodarstev. Sledila bi lahko verižna reakcija, ki bi med drugim lahko sprožala dilemo, ali ohranjati stabilnost in ugled evra kot valute ali vztrajati pri prej omenjenem načelu, da države denarne unije ne rešujejo druga druge iz težav.
