Cepljenje proti raku na materničnem vratu? Prostovoljno, nikakor pa ne obvezno!
Slovenija | 19.01.2010, 08:56
V torek, 19. januarja 2010, se bo začel Evropski teden boja proti raku materničnega vratu. Evropske ustanove, civilna družba in številne zdravstvene organizacije želijo z obveščanjem javnosti omogočiti boljšo ozaveščenost ter preventivno dejavnost med ljudmi. Glavni namen je seznaniti ljudi o nevarnosti in posledicah okužbe s humanim papiloma virusom (HPV), ki je glavni povzročitelj tovrstnega raka.
Rak materničnega vratu je bolezen, ki v razvitih državah za rakom dojk predstavlja drugo najpogostejše vrsto raka pri ženskah. V Evropi vsako leto za rakom materničnega vratu zboli okrog 50.000, umre pa 25.000 žensk.
Zdravstvene raziskave odkrivajo, da se vsaj enkrat v življenju s virusom (HPV) okuži okoli 60 % ljudi, saj gre za najbolj razširjeno spolno prenosljivo okužbo. V Sloveniji se letno vrši preko 2000 preventivnih kirurških posegov na predrakavih spremembah materničnega vratu. Vsako leto odkrijejo približno 150 novih primerov raka materničnega vratu, okrog 50 žensk pa zaradi te bolezni umre.
V Sloveniji vsako leto za to obliko raka zboli 200 žensk, zaradi zmernih in hudih predrakavih sprememb pa opravijo več kot 2.300 posegov.
Cepljenje proti raku na materničnem vratu? Prostovoljno, nikakor pa ne obvezno!
Evropsko združenje za boj proti raku materničnega vratu je na začetku leta 2009 začelo z zbiranjem milijona podpisov za uvedbo učinkovitih presejalnih programov za preprečevanje tovrstnega raka.
Omenjena peticija je spodbudna in smiselna z vidika preprečevanja te (lahko tudi smrtonosne) bolezni, ki je v svetu drugi vzrok smrti zaradi raka pri ženskah. Obenem pa morebitno preventivno cepljenje proti raku na materničnem vratu odpira tudi nekatera strokovna in etična vprašanja. To se še posebej kaže v povezavi s predlogi, da bi v Sloveniji uvedli obvezno in vsesplošno cepljenje proti humanimi papiloma virusi (HPV), ki lahko povzročajo hujše predrakave spremembe in kasneje raka materničnega vratu.
HPV je najpogostejša spolno prenosljiva bolezen, ki jo sestavlja več kot 100 podtipov, od tega je trideset takšnih, ki povzročajo rak na materničnem vratu. Običajno se širi preko telesnega stika in spolnih odnosov. V večini primerov okuženi ne kažejo nobenih simptomov, pri nekaterih pa se lahko pojavijo predrakave celice. V 18 mesecih se 70 % okuženih uspešno ubrani bolezni zaradi uspešnega delovanja lastnega imunskega sistema; v dveh letih pa ta odstotek naraste na 90 %. Mlajša ko je oseba, hitreje se imunski sistem odzove in prepreči obolenje.
HPV lahko vodi tudi v nastanek raka na materničnem vratu. Okužba s HPV je namreč najpogostejši vzrok takšnega raka. Glavni način za preprečevanje okužbe s HPV je preprečevanje stika z okuženimi osebami. To je mogoče doseči z odpovedjo tveganim oblikam spolnih odnosov. Spolnost v zakonu, zvestoba in vzdržnost pred zakonom oz. izven zakona, so najboljši načini za preprečevanje okužbe. To je seveda mogoče, v kolikor sta si zakonca zvesta in v kolikor nista predhodno okužena s HPV.
Cepljenje proti HPV vključuje uporabo novega cepiva z imenom Gardasil, ki naj bi bilo 100 % varno in uspešno. Čeprav je to prvo cepivo proti virusom, ki lahko povzročijo nastanek raka na materničnem vratu, je potrebno vedeti, da to cepivo ne preprečuje okužbe z vsemi vrstami HPV. Zdravniki danes govorijo o več kot 30 podtipih, od tega 15 potencialno najbolj tveganih. Omenjeno cepivo pa preprečuje razvoj okužbe pri samo štirih podtipih.
Velike pomisleke vzbuja tudi vprašanje, ali je omenjeno cepivo res varno za mlada dekleta. Ameriški Nacionalni inštitut za rak poudarja, da naj bi bilo omenjeno cepljenje učinkovito samo v času prvih štiri let.
Ob tem je potrebno poudariti, da cepljenje ni vedno brez negativnih stranskih učinkov. Po nekaterih raziskavah se je približno 60 % vseh tistih, ki so prejeli Gardasil soočalo z nekaterimi negativnimi učinki kot so npr. glavobol, vročina, slabost, omotica, bruhanje, driska in mišični revmatizem. Raziskovalci tudi domnevajo, da lahko obstaja povezava med cepljenjem in večjim tveganjem za prirojene napake pri novorojenih otrocih pri materah, ki so bile cepljene.
Zaskrbljujoče je, da tudi v Sloveniji nekateri zagovarjajo vsesplošno cepljenje deklet v starosti od 11 do 14 let, ne da bi se prepričali, kakšne so lahko dolgotrajne posledice cepljenja. 11.000 žensk, na katerih so v zadnjih letih klinično preizkusili cepivo, je še vedno premalo reprezentativen vzorec za utemeljen govor o varnosti in uspešnosti cepiva. Vedno več strokovnjakov zato poudarja, da je dolgoročno dosti bolj uspešna primerna spolna vzgoja, ki zmanjšuje tveganje za tovrstno okužbo ter preventivni zdravstveni pregledi. Število rakavih obolenj na materničnem vratu se je z uvedbo preventivnih pregledov v zadnjih letih zmanjšalo za več kot dve tretjini. Preventivni pregledi so tudi dosti cenejši kot npr. enkratno cepljenje, ki stane 354,00 € in ki za štiri leta omogoča zaščito zoper 4 podtipe HPV.
Nihče ne zanika, da je cepljenje lahko koristno in smiselno, vendar je uvedba obveznega cepljenja lahko tudi problematična. Samo starši oz. žene in dekleta so edini, ki se lahko brez prisile institucij in zdravnikov odločajo za tovrstno cepljenje. To velja zlasti zato, ker ni težko ugotoviti, da enkratno cepljenje ni dolgoročno jamstvo, da do eventualne okužbe ne bo prišlo s kakšnim drugim podtipom HPV.
Tovrstno cepljenje mladim lahko daje tudi lažen občutek varnosti in je obenem spodbuda, da še prej vstopijo v prezgodnjo spolnost in s tem postanejo še bolj dovzetni za spolno prenosljive okužbe ter nezaželeno nosečnost.
