Slavi KoširSlavi Košir
Jakob ČukJakob Čuk
Rok MihevcRok Mihevc

Primc: Ukvarjati se moramo s stvarmi, ki so skregane z naravo

Sociala | 16.01.2010, 14:02

Razprava o predlogu družinskega zakonika je v četrtek spet prišla bolj do izraza. Člani odbora za delo spremembe so namreč na seji sklenili, da zakon o registraciji istospolne skupnosti, ki jih je v postopek vložila skupina poslancev SDS, ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Predlagatelji sicer menijo, da bi tako sledili ustavni odločbi glede dedovanja istospolnih, medtem ko vlada to namerava urediti v predlogu družinskega zakonika. V njem pa poleg pravice do dedovanja tem parom omogoča tudi posvojitve otrok. Več o tem pa je v pogovoru za naš radio spregovoril vodja civilne iniciative za družino in pravice otrok Aleš Primc.

Kaj je namen Civilne iniciative za družino in pravice otrok?

Naš namen je preprečiti izenačitev zakonske in istospolne zveze ter posvojitve otrok v istospolne zveze kot to predvideva predlog Družinskega zakonika. Ob tem pa želimo seveda pričevati za družino, da bi spet imela v družbi mesto, ki ji pripada.

Kakšno mesto pripada družini po vašem mnenju?

Od razmer v družini je najbolj odvisno naše življenje in življenje naših otrok. Družinam danes ni lahko: starši smo v službah do poznega popoldneva, službe so stresne in nas izžemajo, potrošniška propaganda vsakega družinskega člana vleče na svojo stran, možje in žene imamo premalo časa drug za drugega, zato velikokrat prihaja tudi do nepotrebnih sporov; otroci so pod velikimi pritiski, saj se od njih ogromno pričakuje, mnoge družine se čez mesec težko prebijajo z nizkimi plačami. To so pravi problemi družin, o katerih bi človek pričakoval, da se bomo pogovarjali ob sprejemanju družinskega zakonika in iskali rešitve, ki jih lahko zakoni prinesejo. Človek bi si želel, da bi bili mediji, politiki, nenazadnje tudi delodajalci bolj naklonjeni družini. Ne pa tako kot je danes, ko se mora družina boriti za preživetje, ko se zdi, da je vsem v napoto. To je treba spremeniti, sicer si bomo podžagali vejo na kateri sedimo.

Se pravi, da v razpravah ob družinskem zakoniku pogrešate razpravo o pravih težavah družin?

Seveda, predvsem pa o rešitvah. Namesto tega se moramo ukvarjati s tem, da bomo preprečili izenačitev zakonske zveze in istospolne zveze ter posvojitve otrok v istospolne zveze. Ukvarjati se moramo s stvarmi, ki so skregane z naravo in zdravo pametjo.

Kaj predlaga Civilna iniciativa v zvezi s predlogom Družinskega zakonika?

Predlagamo, da temeljna določila o družini, zakonski zvezi in izvenzakonski zvezi ostanejo taka, kot so v sedaj veljavnem Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, se pravi, da je zakonska zveza skupnost moža in žene, katere pomen je v zasnovanju družine. Sporni predlog Družinskega zakonika predvideva, da naj bi bila zakonska zveza skupnost dveh oseb, ne glede na to ali istega ali različnega spola. Družina pa naj bo skupnost staršev in otrok, ki zaradi otrok uživa posebno varstvo. Prav tako predlagamo, da se iz zakonika umakne vsa določila, ki omogočajo posvojitve v istospolne zveze.

Kaj pa istospolne družine, zagovorniki predloga Družinskega zakonika pravijo, da take družine že obstajajo in da bodo z novimi definicijami samo uredili dejansko stanje?

Nekaj otrok res živi v istospolnih skupnostih in ti otroci so v resnici prikrajšani, prikrajšani za očeta ali mamo, vendar ne po krivdi države, ampak po krivdi enega od staršev ali posvojitelja. Seveda pa ne bi bilo prav, da bi bili ti otroci poleg tega prikrajšani še za kakršnekoli socialne ali druge pravice, ki jih zagotavlja država. Zato se v Civilni iniciativi za družino in pravice otrok zavzemamo za to, da se pripravi seznam takih primerov in da se zadeve ustrezno uredijo. Vendar ne tako kot predlagata ministrstvo za delo družino in socialne zadeve in vlada, ki hočeta pod pretvezo zagotavljanja pravic otrok, ki živijo v istospolnih zvezah ter domnevnih pravic istospolnih zvez, izenačiti s istospolno zvezo s skupnostjo moža in žene.

Predlagatelji Družinskega zakonika in njegovi zagovorniki velikorat izpostavljajo dejstvo, da je v slovenskih družinah veliko nasilja in alkohola in, da bi nek urejen istospolni par lahko otroku nudil mnogo boljše okolje za življenje?

Res je preveč nasilja in alkohola v naših družinah. Vendar nasilja in alkohola v družinah ne bomo odpravili s propagiranjem istospolnih zvez. Meni se zdi ta argument, ki ga res veliko izpostavljajo žaljiv, saj se tako pogosto ponavlja, da bi kdo, ki spremlja te razprave iz tujine mislil, da smo družinski ljudje pri nas sami pijanci in nasilneži, homoseksualci in lezbijke pa skorajda kot angeli. Pa v resnici ni tako, homoseksualci in lezbijke niso naravno odporni na alkohol in nasilje. Pred časom mi je en policist povedal, da sta se na njihovem območju pred časom dva homoseksualca do krvi stepla, nekatere študije pa kažejo, da je nasilja v istospolnih zvezah mnogo več kot pa v skupnostih med moškim in žensko. Poleg tega pa so te zveze po raziskavah v povprečju tudi mnogo manj stabilne, se pravi, da homoseksualci bolj pogosto menjajo svoje spolne partnerje.

Zakaj skupnost moža in žene, se pravi zakonska zveza in istospolna zveza ne moreta biti izenačeni?

Zato, ker gre za dve različni obliki skupnosti. Zakonska skupnost je skupnost moža in žene, katere temeljno poslanstvo, in v tem je njena presežna vrednost in poslanstvo, je v zasnovanju družine. Za spočetje otroka sta potrebna ženska in moška spolna celica, se pravi moški in ženska. Dvema moškima ali dvema ženskama po naravi ni dano, da bi imeli otroke, in torej take skupnosti ne morejo biti temelj za zasnovanje družine. Seveda pa otrok za svoj razvoj in vzgojo potrebuje očeta in mamo, moško in žensko vzgojno dimenzijo, moško in žensko ljubezen in čutenje, pogled na svet; in vsega tega, obeh vidikov otroku dva homoseksualca ali dve lezbijki ne moreta dati. Vidite, predvsem zato zakonska zveza in istospolna zveza ne moreta biti izenačeni. Ker za kaj gre, za kaj si tako prizadevajo za izenačitev organizacije in lobiji istospolno usmerjenih za izenačitev z zakonsko zvezo? Zato, ker si od te izenačitve obetajo, da bodo preko nje lahko zakonito in na družbeno sprejemljiv način prišli do otrok, preko posvojitev ter preko umetnih oploditev.

Pa zakaj si istospolno usmerjeni tako prizadevajo priti do otrok?

Želja po otrocih je naravna želja, ki je po mojem mnenju imajo več ali manj vsi ljudje. Ta želja ohranja človeški rod in verjamem, da jo imajo tudi istospolno usmerjeni. Vendar pa za uresničitev teh želja istospolno usmerjenih, niso izpolnjeni temeljni naravni pogoji. Če bi bilo naravno dobro, da imata dva homoseksualca ali dve lezbijki otroka, bi narava to omogočala. V naravi ima vse svoj red in razlog. Moški in ženska sta enakopravna in enakovredna, nista pa ista ali enaka po svojih fizičnih in psihičnih lastnostih, kakor tudi ne po evolucijski vlogi. Poglejte, jaz kot moški si ne znam predstavljati, kako bi dobro, kot mama, skrbel za otroka tam nekje do drugega leta. Moja žena v tem obdobju to dela neizmerno bolje, kot bi jaz, če bi se še tako matral. Prav tako si ne znam predstavljati, kako bi to delala dva homoseksualca. Možje imamo v tem času druge naloge, predvsem poskrbeti, da se mama lahko zares posveti otroku in se ne obremenjuje z drugimi stvarmi. Prav tako si npr. ne znam predstavljati, kako bosta dve lezbijki fantku oz. fantu predstavili moški oz. očetovski lik. Nenazadnje, fantje v določenem obdobju rabimo malo tršo očetovsko roko, da ne uidemo iz vajeti. Pa še nekaj je, očetje smo na drugačen način zaščitniški do otrok kot mame, otrokom želimo prej dati možnost, da naredijo kaj po svoje, da spoznajo svet. In to je po moje ena zelo pomembna očetovska lastnost. Se pravi otrok rabi očeta in mamo, ne samo za spočetje, ampak tudi naprej v življenju, posebej dokler ne odraste. Ampak še ko odrastemo, to vidim sedaj pri sebi, imata oče in mama različni vlogi in sem vesel in hvaležen, da ju imam.

Kaj pa otroci, ki nimajo obeh staršev, ki imajo samo mamo ali očeta?

Vsak otrok ima mamo in očeta. Seveda pa veliko otrok živi samo z mamo ali samo z očetom ali pa živijo v družini, kjer sta si mama ali oče našla novega partnerja. Tudi če je eden od staršev umrl, ne moremo reči, da otrok nima očeta ali mame. Pomembna je tudi duhovna povezanost otroka z umrlim staršem, ki ima nedvomno velik vpliv na oblikovanje njegove osebnosti. Po veljavnem Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, enako pa je zapisano tudi v predlogu Družinskega zakonika imata do skupnih otrok oba starša enake pravice in dolžnosti, tudi če se ločita, sta po zakonu oba dolžna sodelovati pri vzgoji otroka. Seveda pa veliko otrok v resnici živi samo z enim od staršev. Jaz mislim, da je s strani nekaterih predstavnikov organizacij istospolno usmerjenih in predlagateljev Družinskega zakonika, celo osebno ministra dr. Svetlika zelo grdo, da enostarševske družine hočejo za vsako ceno uporabiti kot argument za izvršitev interesov organizacij istospolno usmerjenih. Enostarševske družine nimajo nobene zveze z interesi istospolno usmerjenih, da bi prišli do otrok. Mnoge enostarševske družine imajo za seboj veliko trpljenja, velika večina ločitev je pomeni hudo kalvarijo za vse družinske člane in verjemite mi, vsi bi si želeli imeti srečno družino. Žal mnogokrat enostavno ne gre drugače in je ločitev izhod v sili. Se pravi ločitev, ni tisto, kar si ljudje želijo, ampak izhod v sili in stiski. Velika večina staršev v enostarševskih družinah izgoreva za svoje otroke, ko se trudijo nadomestiti manjkajočega starša. Veste, kaj mi je rekla ena gospa leta 2001, ko smo delali kampanijo za pravico otrok do očeta. Prišla je do mene in rekla: »Gospod, hvala vam za to kar delate. Če kdo, vemo me, mame samohranilke, kaj pomeni oče.« Nekaj podobnega mi je povedalo še kar nekaj mater samohranilk.

Kakšne so aktivnosti Civilne iniciative za družino in pravice otrok?

Najbolj odmevna je nedvomno peticija za družino in pravice otrok, ki jo je podpisalo že zelo veliko, več kot 30.000 ljudi, z zbiranjem podpisov pa še nadaljujemo in bomo nadaljevali vse dokler zakon ne bo umaknjen ali zavrnjen. Vsem, ki so peticijo že podpisali se zahvaljujemo, vse, ki je še niste pa vabimo, da to storite. To bo vaš pomemben prispevek v častnih prizadevanjih. – Potem, hodimo po Sloveniji in predstavljamo argumente za družino in pravice otrok ter pričujemo o pomenu, lepoti pa tudi težavah naših družin. Vse, ki bi želeli, da pridemo tudi v vaš kraj, obiščite internetno stran 24kul.si, kjer boste našli el. naslov na katerega se nam lahko pošljete vabilo. Sploh priporočam, da si ogledate internetno stran 24kul.si, je luštna internetna stran, poleg tega pa je tam zares veliko dobrega čtiva za vse, ki se želite o tej temi podrobneje seznaniti. - Odločili smo se, da bomo na vsakem koraku sprejemanja spornega družinskega zakonika, poskušali narediti vse, da bi pristojne odvrnili od sprejema. Tako smo septembra in oktobra sodelovali v javni razpravi, ki jo je organiziralo ministrstvo in poslali veliko število dopisov z mnenji in pripombami. Ko je šla zadeva na Vlado smo pošiljali naša stališča na vlado in predsednikom koalicijskih strank. Žal ni bilo posebnega odziva. No, sedaj, ko je predlog v proceduri v Državnem zboru, smo pa naše aktivnosti preselili tudi v državni zbor. Prosili smo za sprejem pri vodstvu Državnega zbora in v poslanskih skupinah, najavili smo udeležbo na parlamentarnih zasedanjih, kjer bomo seveda v okviru možnosti, ki jih daje poslovnik nadaljevali z našimi prizadevanji. Poleg tega pa izvajamo še cel kup raznoraznih aktivnosti in priprav. No, pomembna naša dejavnost je tudi to, kar sedaj počneva midva, se pravi stiki in sodelovanje z mediji in novinarji.

Kakšen se vam zdi odziv medijev na vaša stališča?

En starejši gospod mi je rekel: Z župnikom, učiteljem, policajem in sodnikom se ne kregati. Jaz sem tej skupini dodal še medije. Dostikrat bi si želel, da bi naša stališča imeli bolj radi, da bi jim dali večjo težo in jih prikazali vsaj v nevtralni obliki, če jih že v lepi nočejo - nenazadnje stališča, ki jih zagovarjamo po vseh anketah, zagovarja več kot 70% njihovih bralcev, gledalcev in poslušalcev. Ljudje sami vidijo in lahko presodijo. Mi pa s takimi mediji kot so, računamo in zato toliko bolj delamo na neposrednem stiku z ljudmi. Ob tem se moram seveda zahvaliti Radiu Ognjišče, ki ima velik posluh za družino in koristi otrok in je tudi sicer odličen radio.

Rekli ste, da v zadnjem času hodite tudi v parlament, s kom ste se že srečali?

Prvi so nas povabili na srečanje v poslanski skupini Slovenske demokratske stranke. Veseli smo bili podpore našim argumentom, kakor tudi stališča, da bodo poslanci te stranke te argumente zastopali v Državnem zboru in če bo potrebno, če bo sporni Družinski zakonik sprejet kot je predlagan, prispevali tudi podpise poslancev za razpis referenduma. V četrtek smo bili na seji Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide, na katerem je ta odbor žal zavrnil predlog sprememb Zakona o registraciji istospolne partnerske skupnosti, s katerim je poslanka skupina Slovenske demokratske stranke predlagala zgolj to, da se izvrši odločba ustavnega sodišča. Ustavno sodišče je pri enem delu enega člena tega zakona ugotovilo neskladje z ustavo. Ampak odbor kot rečeno, kljub tehtnim argumentom, ni potrdil predloga, z obrazložitvijo, da bo to vprašanje urejeno v družinskem zakoniku.

Predlagatelji Družinskega zakonika se zelo sklicujejo na odločbo ustavnega sodišča, ki naj bi ugotovilo, da so istospolno usmerjeni diskriminirani, zaradi česar naj bi bilo potrebno izenačiti zakonsko zvezo in istospolno zvezo.

To je veliko zavajanje z njihove strani. Ustavno sodišče je ugotovilo neskladje z ustavo pri enem delu 22. člena zakona o registraciji istospolne partnerske skupnosti in sicer v tistem delu, ki se nanaša na dedovanje premoženja, ki ga vsak partner prinese v skupnost. Ustavno sodišče je odločalo o tem členu in vse, kar je zapisalo je v izreku in obrazložitvah odločbe, je bilo vezano na vprašanje dedovanja. Če pa bi presodilo, da je res celotna ureditev v nasprotju z ustavo bi lahko oz. celo moralo, kot varuh ustavnosti, razširiti predmet obravnave na celoten zakon. Ustavno sodišče tega ni naredilo, kar seveda pomeni, da je pravno sistemska ureditev istospolnih skupnosti ustrezna, da pa je treba popraviti en del enega člena od devetintridesetih. Ustavno sodišče ni ugotovilo neustavnosti nobenega člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, in s tem seveda tudi ne neustavnosti opredelitve družine, zakonske zveze in določil o posvojitvah. Zato je seveda povsem neprimerno in zavajajoče, da se sklicujejo na to odločbo in stališče ustavnega sodišča. Smo pa hvala Bogu v demokraciji, kjer lahko predstavimo argumente, ljudje pa bodo na koncu odločili kdo ima prav.

Kako pa je v tujini urejeno to področje?

Izenačitev istospolne zveze in zakonske zveze ter možnost posvojitve otrok v istospolno zvezo, kot bi nekateri radi sedaj uredili pri nas, ima okoli petnajst držav na svetu od tega je šest evropskih. Vseh držav na svetu pa je okrog 200. Se pravi, da velika večina držav takih stališč ne podpira.

Kaj lahko naredijo ljudje, ki se ne strinjajo z izenačitvijo zakonske zveze in istospolne zveze in ne podpirajo posvojitev otrok v istospolne zveze?

Molitev vedno prav pride in za njo se priporočam. Sicer pa predlagam in prosim, naj se poslušalke in poslušalci pridružijo Peticiji za družino in pravice otrok. Podpišejo jo lahko preko svetovnega spleta, podpisovala pa se je in se bo še, tudi v mnogih mestih, krajih in vaseh po Sloveniji. Naj organizirajo zbiranje podpisov za peticijo in spregovorijo o tej temi v svojem domačem okolju, med prijatelji, znanci in sodelavci. Organizirajo lahko, ali pa se udeležijo predstavitev naših stališč o predlogu Družinskega zakonika. Pišejo lahko svoja stališča ministrom, poslancem in vsem vodilnim v državi. Udeležijo se lahko tudi sej, na katerih se bo v Državnem zboru odločalo o Družinskem zakoniku in tako s svojo navzočnostjo pokažejo, da so ta vprašanja za njih pomembna. Vsem posameznikom, ki želite biti bolj aktivni predlagam, da spremljate informacije na spletni strani 24kul.si, ali pa se preko elektronske pošte, ki jo dobite na tej strani, obrnete na nas. Saj je kar nekaj dela preden zbereš vse potrebne informacije, mi pa jih imamo v veliki meri že pripravljene. Prosim tudi različne strokovne in laične organizacije, gibanja, društva, da se organizirajo in naredijo, kar je v njihovi moči.

Kaj bi želeli sedaj ob koncu še sporočiti našim poslušalcem?

Delamo pravo in častno stvar za družino in otroke. Sedaj je pravi čas, da stopimo skupaj. Vsak lahko nekaj naredi - in na koncu bomo, to sem trdno prepričan tudi uspeli obraniti družino in pravice otrok.

Sociala
Vnebohod (photo: Pixabay) Vnebohod (photo: Pixabay)

Praznik Gospodovega vnebohoda

Slovesni praznik Gospodovega vnebohoda, ki ga v Katoliški cerkvi obhajamo danes, je spomin na dogodek, ko je od mrtvih vstali Kristus dopolnil zemeljsko delovanje in odšel v nebo. Gospodov ...