Predstavitev Škofije Murska Sobota

Cerkev na Slovenskem | 09.01.2010, 10:00

V stolni cerkvi sv. Nikolaja v Murski Soboti bo na nedeljo Jezusovega krsta umestitev novega krajevnega škofa msgr. dr. Petra Štumpfa. Ob tej priložnosti je Tiskovni urad Slovenske škofovskega konference pripravil tudi gradivo v katerem je podrobno predstavil, kaj je škofija in tudi kdaj je bila ustanovljena murskosoboška škofija.

Kaj je škofija?

Zakonik cerkvenega prava (kan. 369) pojem škofije opredeljuje takole: »Škofija je del Božjega ljudstva, ki je škofu v sodelovanju z zborom duhovnikov zaupano v pastoralno skrb, tako da s tem, ko se oklepa svojega pastirja in ga ta po evangeliju in evharistiji zbira v Svetem Duhu, sestavlja delno Cerkev, v kateri resnično je in deluje ena, sveta, katoliška in apostolska Kristusova Cerkev.«

Kdaj je bila ustanovljena škofija v Murski Soboti?

Škofijo v Murski Soboti je papež Benedikt XVI. ustanovil 7. aprila 2006 s posebno papeško bulo. Škofija je bila slovesno razglašena 25. junija 2006. Istega dne je bilo tudi škofovsko posvečenje njenega prvega krajevnega škofa msgr. dr. Marjana Turnška, ki je murskosoboško škofijo tega dne dobil v kanonično posest.

Ustanovitvena bula murskosoboške škofije

Benedikt škof Služabnik Božjih Služabnikov v trajen spomin pričujoče zadeve. Ko smo skrbno preudarili duhovne potrebe vernih Slovencev, se prizadevno potrudimo, da bi se v tisti krajini oznanjevanje evangelija lažje in prikladneje izvrševalo. V rokah imamo prošnjo prečastitega brata Franca Krambergerja, takrat mariborskega škofa. Potem ko je vprašal za svet Slovensko škofovsko konferenco, je vneto zaprosil Apostolski sedež, da se na razdruženem ozemlju njemu zaupane cerkvene pokrajine ustanovi nova škofija. Zato mu mi, potem ko je naš prečastiti brat Santos Abril y Castelló, nadškof tamadski in apostolski nuncij v Sloveniji, podal ugodno mnenje in po posvetu s Kongregacijo za škofe, odločimo, kakor sledi. Iz mariborske nadškofije izločimo celotno ozemlje dekanij, ki se po domače imenujejo: Lendava, Ljutomer in Murska Sobota. Iz tako odcepljenega ozemlja ustanovimo škofijo z imenom Murskosoboška. Za sedež nove cerkvene skupnosti določimo mesto Murska Sobota, tamkajšnjo župnijsko cerkev, posvečeno Bogu v čast sv. Nikolaja, povzdignemo na stopnjo stolne cerkve in ji podeljujemo vse pravice in privilegije, ki so s tem združene. Murskosoboško škofijo postavimo za sufragansko mariborske metropolitanske Cerkve, murskosoboškega škofa pa podvržemo pravnemu položaju vsakokratnega nadškofa iste metropolitanske Cerkve. Vse drugo naj se izvrši po določbah kanonskega prava. Da se izpolni vse, kar smo s tem pismom naročili, izberemo prej omenjenega prečastitega brata Santosa Abrila y Castelloja. Podeljujemo mu vsa potrebna pooblastila, ki jih lahko za izvršitev vsega tu omenjenega poveri tudi naprej kateremu koli cerkvenemu dostojanstveniku. Ta pa mora poslati Kongregaciji za škofe pristen izvod o opravljeni izvršbi. Končno hočemo, naj bo ta Naša konstitucija sedaj in v prihodnje pravnomočna. Vse, kar temu kakor koli nasprotuje, nima veljave. Dano v Rimu, pri Svetem Petru, dne sedmega aprila leta Gospodovega dva tisoč šestega, v prvem letu Našega papeževanja.

Papeška bula, s katero je sveti oče ustanovil škofijo v Murski Soboti. © Škofija Murska Sobota

Grb murskosoboške škofije

Grb škofije Murska Sobota je razdeljen na tri polja. Sredinsko polje je modre barve in predstavlja reko Muro. Mura teče od zgoraj, se pravi od izvira in se vse bolj širi, namaka oba bregova in prinaša življenje. Izvir spominja tudi na izvire termalne, mineralne vode, ki so značilni za ta del slovenske zemlje. Pogled proti izviru pa spominja na usmerjenost kristjana, ki tudi gleda k izviru milosti, h Kristusu. Levo polje je rdeče barve in na njem je zlati grozd, ki predstavlja desni breg Mure, kjer zorijo te žlahtne jagode. Desno polje je zelene barve in na njem zlato pšenično klasje, ki predstavlja levi breg Mure. Grozd in klas sta tudi evharistična simbola in pomenita Božje življenje, ki ga prejemamo v zakramentu svete evharistije. Obe polji povezuje most. Že nekdaj je Mura pomenila vez obeh pokrajin. Na mostu je postavljen križ, ki je v središču grba. Tako je v bistvu Kristusov križ tisti pravi most, ki povezuje pokrajine oz. ljudi. Prečna stranica križa se skoraj dotika obeh bregov Mure in ju združuje na višji ravni, na ravni Kristusovega odrešenjskega dogajanja. Most je obenem oltar, na katerem se daruje evharistična daritev s kruhom in vinom. Križ v središču grba spominja tudi na mnoge križe ob cestah, ki jih srečujemo tako v Prekmurju kot v Prlekiji. Križ v grbu je vzet iz grba prvega murskosoboškega škofa dr. Marjana Turnška, ki si je izbral škofovsko geslo: Bog je ljubezen. Kristusova ljubezen naj napaja zemljo in ljudi nove škofije.

Zavetnik škofije

Vsaka škofija ima svojega nebeškega zavetnika, to je svetnika, ki pred Božjim obličjem prosi za škofijo. Zavetnik škofije v Murski Soboti je sv. Metod (812–885). Skupaj s svojim rodnim bratom sv. Cirilom (826–869) sta oznanjala evangelij v domačem slovanskem jeziku. Praznik svetih bratov Cirila in Metoda praznujemo 5. julija.