Vlaganje v sklade – je strah upravičen?
| 11.01.2010, 14:00
Po Zakonu o investicijskih skladih in družbah za upravljanje je investicijski sklad »podjem, katerega edini namen je javno zbiranje denarnih sredstev fizičnih in pravnih oseb in nalaganje teh sredstev v vrednostne papirje in druge likvidne finančne naložbe po načelih razpršitve tveganj«. Pravzaprav gre za institucijo, ki združuje denarna sredstva številnih vlagateljev.
Ta denarna sredstva pa institucija vlaga v različne naložbe, v skladu s politiko investiranja, ki jo je opredelila ob pričetku poslovanja. Zaradi velikega števila investitorjev predstavlja tak način vlaganja razmeroma majhno tveganje, ker so vložki razpršeni med različne vlagatelje.
V Sloveniji poznamo dve vrsti investicijskih skladov, vzajemne sklade in investicijske družbe. Na trgu vrednostnih papirjev v Sloveniji je v preteklih letih vlaganje v investicijske sklade postalo najpopularnejša oblika naložb. Cilji takšne oblike varčevanja so različni, ob večjih nihanjih na trgu pa se poraja tudi vprašanje, ali je takšna oblika vlaganja res prava za dosego osebnega cilja, ki ga želimo doseči z naložbo.
Investicijski skladi so definirani kot premoženje, ki je ločeno od premoženja družbe za upravljanje, ki upravlja sklad, in je v lasti imetnikov investicijskih kuponov. Sklad vlagatelju dovoli, da svoja denarna sredstva investira v skupen portfelj z ostalimi investitorji, ki imajo podobne naložbene cilje. Skupno premoženje upravljajo profesionalni upravljavci, ki sredstva uporabljajo za naložbe v delnice, obveznice ter inštrumente denarnega trga. Upravljavec je tisti, na katerega se lahko zanesemo, da bo z našim premoženjem ravnal v najboljšem interesu glede na tržne razmere.
Investicijski skladi so torej namenjeni vsem, ki imajo denarne presežke in jim ne zadostujejo donosi klasičnih varčevalnih možnosti ter so pripravljeni sredstva naložiti dolgoročno, ob tem pa več tvegati za dosego potencialno privlačnejših donosov. Med pomembnejše prednosti investicijskih skladov štejemo predvsem široko paleto investicijskih produktov, ki pokrivajo vse pomembnejše trge in valute; pestro izbiro skladov, na podlagi katere se lahko pripravi naložbeni portfelj; prilagodljivost posameznemu vlagatelju; razpršenost sredstev in s tem zmanjšanje tveganja naložbe; likvidnost naložbe ter možnost prodaje v vsakem trenutku; nenehne novosti v ponudbi; in možnost vsakodnevnega spremljanja donosnosti skladov po obdobjih v preteklosti.
Za slovenske vlagatelje je bilo leto 2008 prelomno, saj je prišlo do globalnega borznega zloma, kar slovenski vlagatelji v nasprotju z vlagatelji na razvitih trgih še niso doživeli. Leto 2009 pa je bilo z borznega vidika izjemno dobro leto. Vsi indeksi so se obrnili navzgor, vsi trgi so bili pozitivni. Zaradi šoka v letu 2008 pa so bili vlagatelji v minulem letu bolj previdni pri svojih naložbenih odločitvah. Sicer so se podobni zlomi v zgodovini že dogajali, in zato je bilo v minulem letu upravičeno pričakovati okrevanje.
Seveda pa je po napovedih poznavalcev tudi v letu 2010 potrebna precejšnja mera previdnosti, saj so borzni trgi znani po pretiranih reakcijah. Kadar padajo, ponavadi padejo bolj, kot bi bilo potrebno glede na podatke o poslovanju, kadar rastejo, pa pogosto zrastejo prehitro in preveč. Nekateri vlagatelji so upoštevali napovedi upravljavcev, da gre v letu 2009 za priložnost generacij in so s skladi že lepo zaslužili, vprašanje pa je, ali lahko varčevanje v skladih še prinese zaslužke. Vzorci in analize podobnih večjih kriz v preteklosti kažejo, da po takšnem šoku navadno sledi do dve leti dokaj strma rast, potem pa se nadaljuje daljše obdobje bolj umirjene rasti, ki lahko traja tudi do nekaj let. S pametno časovno razporejenimi vlaganji oziroma nakupi tako lahko vlagatelji po prepričanju analitikov še vedno delno ujamejo okrevanje po borznem zlomu.
Glede na to, da je v minulem letu nekoliko zaostala sicer na dolgi rok perspektivna panoga energentov in alternativnih virov pridobivanja energije, analitiki in poznavalci napovedujejo tej panogi ponovni vzpon in pomen. Zaradi problema globalnega segrevanja in pozornosti, ki je temu namenjena v javnosti, bo v to panogo v naslednjih desetletjih prav gotovo vloženega še veliko denarja, saj gre za perspektivna podjetja z napovedano visoko uspešnostjo.
Ker se je kriza začela na najbolj razvitih trgih, in se potem preselila na razvijajoče se trge in na koncu še na mejne trge, je pričakovati, da bo tudi njen razplet potekal po, geografsko gledano, podobni poti. Zato so novi trgi prav gotovo ena od regij prihodnosti. Tako je bilo že pred krizo in podobno ostaja tudi sedaj, ko smo po ocenah analitikov že pustili za seboj dno krize in smo v času okrevanja. Danes so razvijajoči se trgi območja z najhitrejšo demografsko in gospodarsko rastjo. Sicer gre za območja z večjim tveganjem, a posledično tudi z večjimi potencialnimi zaslužki.
Kljub temu, da še vedno vlada vsesplošni strah pred novicami o slabem gospodarskem stanju in da je verjetno vse manj Slovencev in Slovenk, ki si lahko privoščijo oz. zmorejo varčevati, pa strokovnjaki vseeno priporočajo redno varčevanje. Vzorec vseh pomembnejših finančnih kriz se je namreč skoraj v celoti ponovil in če bo tako tudi v prihodnje, je pred nami po napovedih strokovnjakov daljše bolj dolgočasno obdobje, ki pa ga lahko izkoristimo za sprotno in premišljeno dokupovanje ustrezno ovrednotenih delnic zdravih podjetij, ki so krizo uspešno prebrodila in še okrepila svoj položaj na trgu. Vprašanje je namreč, v kolikšni meri je smiseln umik v varno zavetje netveganega in s tem manj donosnega varčevanja za ceno odrekanja ustvarjanju in plemenitenju premoženja v prihodnosti in s tem tudi stabilnejši prihodnosti.
