Požar: Če imaš 90 odstotkov medijev na svoji strani, imaš pokrit hrbet

Novice 10. 03. 2026, 10:54 Alen Salihović

V oddaji "Spoznanje več, predsodek manj" na Planet TV in Radiu Ognjišče sta novinar in urednik portala Požareport Bojan Požar ter zgodovinar dr. Jože Dežman spregovorila o odgovornosti novinarstva, političnem marketingu, lažeh v javnem prostoru in predvolilni kampanji, ki zaznamuje slovensko politiko. Osrednji del pogovora je bil namenjen aktualnemu predsedniku vlade Robertu Golobu, njegovemu političnemu slogu, medijskemu zaledju in vprašanju, kako daleč lahko seže politika, če mediji odpovejo svojo nadzorno vlogo.

Odgovornost novinarja je v tem, da napiše, česar drugi ne upajo

Bojan Požar je uvodoma poudaril, da odgovorno novinarstvo danes pomeni predvsem pripravljenost povedati in zapisati stvari, ki jih drugi zamolčijo. Ob tem je izpostavil tudi svojo novo knjigo o Robertu Golobu, za katero meni, da pomeni poseben novinarski korak, saj obravnava politika, ki je še vedno na oblasti.

»Odgovornost novinarja je tukaj, da nekdo napiše takšno knjigo,« je dejal Požar. Po njegovih besedah gre za eno prvih knjig pri nas, ki »opisuje življenje in delo politika, ki je še živ, ki še funkcionira in je še vedno politično aktiven«.

Na vprašanje, ali slovenski politiki ravnajo po dolgoročnih strategijah ali predvsem po dnevnem javnem mnenju, je bil Požar jasen: pri Robertu Golobu vidi izrazito politiko sprotnega prilagajanja anketam. »Robert Golob dela izrazito na podlagi tega, da najprej sondira javno mnenje, in na podlagi tega potem sprejema politične odločitve,« je dejal. Dodal je, da se s tem politika obrača na glavo: »Ne odloča on o politiki, ampak javno mnenje odloča o tem, kakšno politiko bo vodil.«

Dežman: Novinarja bodo preverila dejstva

Dr. Jože Dežman je Požarjevo delo postavil v širši časovni lok in spomnil na njegovo knjigo Nevarna razmerja slovenske estrade izpred več kot dveh desetletij. Tudi tam je po njegovem Požar pokazal ključne novinarske vrline: »odlično obveščenost, drznost, slog in trdo delo«.

Po Dežmanovih besedah novinarja na koncu ne presojajo všečnost, politične povezave ali hrup na družbenih omrežjih, temveč dejstva. »Novinarje bo preverjalo dejstvo, da je Bojan Požar napisal knjigo, drugi je pa niso,« je dejal. Po njegovem je pomembno tudi to, da Požar »piše nekaj, česar drugi niso pisali«.

Prav v tem vidi eno od ključnih odlik knjige: odpira teme in postavlja vprašanja, ki v večinskih medijih pogosto ostajajo brez nadaljevanja. Dežman je posebej izpostavil tista mesta v knjigi, kjer so objavljena konkretna novinarska vprašanja, odgovori pa niso nikoli prišli. »Ta knjiga, ena od dragocenih plasti te knjige, so neodgovorjena vprašanja,« je dejal.

Strategija molka in medijska zaščita oblasti

Požar je v pogovoru večkrat opozoril, da kabinet predsednika vlade in drugi vpleteni pogosto sploh ne odgovarjajo na novinarska vprašanja. Pojasnil je, da je v zadnjih letih poslal številna vprašanja predsedniku vlade, njegovemu kabinetu in drugim akterjem, a je odgovorov dobil zelo malo.

»Mislim, da sem dobil mogoče kakšnih pet do deset odstotkov odgovorov,« je dejal. V nekaterih primerih je moral, kot je povedal, celo zagroziti s prijavo pri informacijski pooblaščenki, da je sploh prejel kakšen odziv.

Zakaj si oblast to lahko privošči? Požar odgovarja, da zato, ker ima podporo večine medijskega prostora. »Oni so si to lahko privoščili zato, ker imajo pokritje drugih medijev,« je dejal. Če bi, kot pravi, vsi mediji enako pritiskali na oblast in zahtevali odgovore, »bi ga moral slej ko prej dati«.

Po njegovem mnenju je velik del slovenskih osrednjih medijev danes eksistenčno vezan na oblast. »Večinski mediji v bistvu funkcionirajo kot sestavni del te Golobove koalicije,« je dejal in dodal, da so številni mediji poslovno odvisni od državnih oglasov, subvencij in drugih oblik pomoči.

Knjiga o Golobu kot dokument časa

Dežman v Požarjevi knjigi vidi več kot le novinarsko delo; vidi jo kot dokument časa. Dejal je, da bo tudi čez stoletja lahko služila kot pričevanje o posebnem političnem obdobju. »Če bo nekdo to bral čez 300 let, bo naletel na nenavadno deželo, kjer se je pojavil en čuden kljukec, pravzaprav en kriminalec, in štiri leta neusmiljeno zabaval,« je dejal.

Po njegovem je še posebej pomembno, da knjiga pokaže, kako je oblast delovala ob molku velikega dela javnosti in medijev. »Rezultat tega je, da so mnogim pojedli razum, pojedli jezike, pojedli radovednost, pojedli svobodo,« je opozoril.

Dežman je ob tem omenil tudi druge avtorje, ki po njegovem v zadnjih letih vztrajno razkrivajo zamolčane teme, med njimi Igorja Omerzo, Edvarda Kadiča in Boštjana M. Turka.

Poslovni mit in vprašanje Golobovega premoženja

Pomemben del razprave se je vrtel okoli javne podobe Roberta Goloba kot uspešnega menedžerja. Požar je bil pri tem zelo neposreden: »Ne gre za vrhunskega menedžerja.« Po njegovih besedah je Golob vodil državno podjetje, ki je imelo zagotovljene ekskluzivne pogodbe in politično podporo, zato uspeh ni bil posledica posebne podjetniške genialnosti.

»Vsak od nas bi znal voditi Gen-I, če bi imel pogodbo z Nuklearno elektrarno Krško,« je dejal. Po njegovem je Golob dolgo časa deloval skrit pred širšo javnostjo, v omejenem poslovnem krogu, ko pa je stopil na Gregorčičevo, se je njegov način delovanja le prenesel na raven države. »On v bistvu ni nič spremenil. Samo svoj poslovni model je fur(al) naprej.«

Ob tem je bilo večkrat odprto tudi vprašanje njegovega premoženja. Dežman je opozoril, da gre za eno od osnovnih, a slabo raziskanih tem. Požar pa je dodal, da so javno dostopni podatki o Golobovem premoženju glede na njegov življenjski slog in dolgoletne visoke prihodke najmanj nenavadni. »To je fascinantno premoženje glede na njegov življenjski stil,« je dejal, nato pa pripomnil, da uradne izjave pogosto dajejo vtis, kot da predsednik vlade »nima ne osebnega avtomobila, ne prihrankov, ne nepremičnin«.

»Če bi novinarji samo popisali Golobove laži, bi bilo z njim konec«

Ena od osrednjih tez pogovora je bila, da slovenski mediji ne opravljajo več dosledno svoje nadzorne funkcije. Dežman je bil pri tem zelo oster: »Če bi novinarji samo napisali register Golobovih laži, je z Golobom konec.«

Požar meni, da je Golob že zelo zgodaj ugotovil, da mu laži politično ne škodujejo. Kot primer je navedel dogajanje okoli računa v Romuniji in druge primere, kjer po njegovem predsednik vlade ni utrpel resnih političnih posledic. »Ko se ga ni ustavilo pri prvi laži, je verjetno videl, da lahko gre naprej,« je dejal.

Po njegovem danes pri Golobu ne gre več za olepševanje ali politično retoriko, temveč za »brutalne laži«. Dodal je, da je obseg takšnega ravnanja brez precedensa: »Take stopnje pa take količine takih brutalnih laži, kot jih je Golob prinesel v politiko, tega doslej nismo poznali.«

Politični marketing, Robertina in mešanje politike z estrado

V drugem delu oddaje je beseda tekla o političnem marketingu, podobi voditeljev in pojavu, ki ga Požarjeva knjiga obravnava pod izrazom »Robertina«. Požar je pojasnil, da tega poglavja ni napisal sam, ampak Aljuš Pertinač, ki je tudi avtor izraza. Po njegovem gre za mešanico Golobovega psihološkega modela vladanja, estrade, šovbiznisa in političnega spektakla.

»Prvič nekaj doživljamo v Sloveniji, nek tako plastičen kontakt med politiko in estrado, šovbiznisom,« je dejal. Del fenomena po njegovem izhaja iz samega Goloba, del pa iz vloge Tine Gaber in njene javne podobe.

Dežman je ob tem menil, da se kampanja ne vodi samo v uradnih soočenjih in medijskih intervjujih, ampak tudi v govoricah, spletnih komentarjih in neformalnem prostoru. Po njegovem se prav tam pogosto pokaže, da oblast ni več tako močna, kot se zdi. »Govoric ne moreš povsem nadzirati,« je nakazal.

Slovenska politika brez elite in brez osnovne šole demokracije

Ob vprašanju o kulturi govora v parlamentu in vse nižjem nivoju politične komunikacije je Požar ocenil, da Slovenija pravzaprav nima prave politične elite. Po njegovem ni političnega razreda, ki bi se skozi leta oblikoval, se učil, bil vzgajan in odgovarjal za svojo držo.

»Nimamo politične elite, nimamo nekega političnega razreda,« je dejal. Po njegovi oceni so poslanci Gibanja Svoboda »kulminacija« takšnega razvoja: »To je kup nekih ljudi, ki niso samo slabo politično izšolani, ampak so osebno tudi primitivni, vulgarni.«

Posebej kritičen je bil do standardov politične odgovornosti. Ob primeru afere Litijska je spomnil, da je Tanja Fajon odstopila kot predsednica stranke, a hkrati ostala podpredsednica vlade in zunanja ministrica. »Že to je nek absurd,« je dejal. »To je nepojmljivo v tujini.«

Predvolilna kampanja med vtisom, družbenimi omrežji in terenom

Oba gosta sta se dotaknila tudi predvolilne kampanje. Požar meni, da osrednji televizijski mediji izgubljajo monopol nad političnim vplivom, saj se kampanja seli na družbena omrežja in nazaj na teren. »Zgodba se je že v tej kampanji preselila na družbena omrežja,« je dejal. Hkrati pa opaža tudi vrnitev klasičnega političnega dela: »Malo se vrača tudi terensko delo – rokovanje, obiski, door to door.«

Po njegovem so pomemben element kampanje tudi javnomnenjske ankete, do katerih je zelo nezaupljiv. Dejal je, da se jih lahko uporablja kot del politične igre in ustvarjanja vtisa moči ali izenačenosti.

Dežman je dodal, da se v Sloveniji rušijo nekatere stare politične sheme. Po njegovem ni več samoumevno, da bo visoka volilna udeležba samodejno koristila levici. »To ni več tako,« je dejal. V tem vidi tudi razlog za živčnost na levem političnem polu.

Strah pred izgubo oblasti

Požar je večkrat poudaril, da pri aktualni oblasti ne gre več le za običajen politični boj za zmago ali poraz, ampak za veliko več. Prepričan je, da bi bila izguba oblasti za Roberta Goloba in krog okoli njega hud osebni in politični udarec.

»Če Golob ne bo več predsednik vlade, bo to za njih tako strahovit udarec, da si ga niti ne znamo predstavljati,« je dejal. Po njegovem ne gre samo za to, da bi nekdo izgubil volitve in odšel v opozicijo, temveč za »civilizacijski šok«, ki ga vprašanje, ali bi ga sploh zmogli prenesti.

V tem kontekstu vidi tudi številne predvolilne poteze vlade, od medijskih nastopov do kriznega komuniciranja. »Vse je podrejeno eni agendi – da ostane na oblasti,« je poudaril.

Volivci naj poslušajo in glasujejo z razumom

Ob koncu oddaje sta gosta spregovorila tudi o tem, na kaj naj bodo volivci pozorni v zadnjih dneh pred volitvami. Požar je pozval predvsem k natančnemu poslušanju politikov. »Ljudje morajo zelo pozorno poslušati politike, kaj govorijo,« je dejal.

Njegovo ključno sporočilo je bilo, da naj se volivci odločajo trezno, ne čustveno. »Treba je iti na volišče in glasovati predvsem z razumom, ne z nekimi čustvi,« je dejal. Po njegovem je prav politika, ki temelji na vtisih, čustvih in mitih, državo pripeljala v sedanje stanje.

Dr. Jože Dežman se je s tem strinjal in izrazil upanje, da se bo v slovenskem prostoru vendarle okrepila kritična drža. V času, ko se po njegovem zdi, da je mogoče prikriti skoraj vse, vidi prav v javnem govorjenju, pisanju in vztrajanju pri dejstvih možnost, da se razmere začnejo spreminjati.