Gregorčki kot svojstvena folklorna tradicija

Slovenija 12. 03. 2026, 13:54 Nataša Ličen

V številnih mestih po državi so se na predvečer svetega Gregorja znova spomnili starega ljudskega običaja, ko so se nekdaj predvsem obrtniki, s spuščanjem lesenih ladjic z gorečimi svečkami po potokih, simbolično poslovili od zime in se veselili, da s prihodom pomladi pri delu ne bodo več potrebovali luči.

Pozdrav pomladi, dogodek z gregorčki, letos že enaintridesetič zapored, namenjen predvsem najmlajšim, sinoči ob Gradaščici v Trnovem v Ljubljani, so že tradicionalno pripravili pri Staroljubljanskem zavodu za kulturo, ki deluje v sklopu ustanove Imago Sloveniae – Podoba Slovenije.

Pogovarjali smo se z direktorjem Janom Kernom.

»Luč v vodo« ni praksa, ki naj bi se dogajala samo na tem delu, to je širše razširjena evropska praksa. Celo na nekih drugih delih sveta se je to zabeležilo. Vsekakor pa je to lepa povezava z Gregorjevim, ker se po starem ljudskem običaju na Gregorjevo, 12. marca, ptički ženijo in je to nekakšno slovensko Valentinovo. Ni treba uvažati ameriških praznikov, ker imamo svoje, ki so lahko še neprimerno bolj simpatični.

Ob zvočni kulisi zvokov značilnih slovenskih ptic so animatorji poskrbeli za informiranje obiskovalcev o ljudskem običaju in prireditveni ponudbi. Vrhunca prireditve sta bila glasbeni nastop, ki je poskrbel za veselje najmlajših in spuščanje gregorčkov po reki. Sledil je bogat spremljevalni program posebnih ekološko naravnanih izobraževalnih in ustvarjalnih delavnic ter kulinaričen kotiček.

Si želimo, da Ljubljana ohrani svojo dušo

»Naš zavod je že zelo »star«, letos praznuje osemintrideset let svojega delovanja in je kot prvi začel sistematično »revitalizirati« staro podobo mestnega jedra Ljubljane. Na dobrih praksah se je skozi leta razvilo kup dogodkov, med katerimi se je najbolj ohranil in je še vedno osrednji dogodek za otroke, ki ga naš zavod prireja, to so gregorčki.«

»Radi si mislimo, da smo pomembno pripomogli k oživitvi starega mestnega jedra. V samih začetkih to ni šlo samo za kulturne dogodke na ulicah, to so bile pobude za prve peš cone, postavitev Herkulovega vodnjaka, kup stvari ... , potem pobude za prve gostinske vrtove, prižiganje svečk na teh vrtovih in tako naprej, tem so se pridružili kulturni dogodki, ki so še dodatno oživili z živo kulturo ta del mesta. Ljubljana je glavno mesto, zato bolj izpostavljeno turizmu in veliki frekvenci prebivalstva, kljub temu se je naše delovanje razširilo preko ustanove Imago Sloveniae tudi na druge dele države, in tudi tam smo pomembno pripomogli s kulturnimi dogodki na prizoriščih nepremične kulturne dediščine.«

O širšem pristopu in o izzivih ohranjanja mestnih jeder pa prisluhnite pogovoru v celoti.