Starejši z demenco, slika je simbolična | (foto: Michael / Pixabay)
Zakaj novi stanovalci domov za starejše plačujejo več kot ostali?
Meta Potočnik
Čeprav vlada pred volitvami poudarja uspešnost dolgotrajne oskrbe, pa v stiski in brez odgovorov ostajajo starejši, ki so v Dom za starejše prišli po 1. januarju 2026. Zaradi predolgih postopkov izdaje odločb o dolgotrajni oskrbi so prisiljen plačevati polno ceno oskrbe, ki se je v tem času dvignila tudi do 30 odstotkov.
Po zadnjih dostopnih podatkih inštituta za socialno varstvo je bilo 31. januarja v domovih za starejše 1207 stanovalcev, ki storitve prejemajo po zakonu o socialnem varstvu, ter 16.171 stanovalcev, ki storitve prejemajo po zakonu o dolgotrajni oskrbi. Dvanajst enot domov podatkov še ni sporočilo, v njih je približno 2000 stanovalcev.
Prisluhnite nocojšnjemu MOZAIKU.
Tako denimo oseba, ki živi v svoji sobi, deli pa si kopalnico s sostanovalcem v drugi sobi, za drugo stopnjo oskrbe plačuje več kot 1900 evrov mesečno, njen sosed pa vsaj 500 evrov manj. Problem je izjemno hud za tiste, ki imajo nizke pokojnine in nimajo privarčevanih sredstev. Zato pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije in sindikat upokojencev Slovenije opozarjajo na stiske teh ljudi. Naša sogovornica je bila predsednica sindikata upokojencev Francka Ćetković, ki vlado poziva, naj diskriminacijo, ki nastaja zaradi prepočasne obravnave, reši na izredni seji še pred volitvami. Izpostavila je sledeče težave.
1. Pomanjkanje kadrovskih in prostorskih kapacitet, saj v domovih za starejše skoraj ni prostih mest, oziroma so ta zelo omejena. Ključen problem je pomanjkanje kadra, zaradi česar nekateri domovi ne morejo sprejemati novih stanovalcev, tudi če imajo na voljo postelje. To vpliva tako na institucionalno varstvo kot na izvajanje storitev oskrbe na domu
2. Finančna diskriminacija in neenakopravnost: Trenutno prihaja do situacij, ko dve osebi za isto oskrbo plačujeta zelo različni ceni, razlika pa lahko znaša 500 evrov ali več.
Zato so Stanovalci, ki so v domove sprejeti po starem sistemu (Zakon o socialno varstveni dejavnosti), v slabšem položaju kot tisti, ki so že vključeni v sistem dolgotrajne oskrbe. Vzrok je v predolgih postopkih izdajanja odločb za dolgotrajno oskrbo, za kar so odgovorni pristojni na posameznih CSD, kjer so točke za vstop v dolgotrajno oskrbo. Zaradi prepočasnih postopkov so oskrbovanci oziroma njihovi svojci prisiljeni plačevati polno ceno oskrbe, ki se je od začetka leta v nekaterih primerih dvignila tudi do 30 odstotkov. Zato je vstop po Dom postal za mnoge finančno nedosegljiv.
In kaj predlagajo za izboljšanje položaja novih stanovalcev?
Da Domovi vzpostavijo akontacij in kasnejših poračunov, da posamezniki ne bi bili oškodovani zaradi čakanja na vstop v sistem ter da bi se vloge teh, ki so prišli v Dom po 11.2026 reševale prednostno. Žal trenutna zakonodaja tega ne omogoča. Za odpravo teh nepravilnosti bi bile potrebne nujne spremembe zakona, k čemur v sindikatu upokojencev pozivajo vlado še pred volitvami.
