Obilno žetev zagotavlja dobra zemlja. | (foto: Anrita / Pixabay)
Po dežju vedno pride sonce, po volitvah pa misijon.
Tadej Sadar
Zmaga demokracije je takrat, ko zmaga ljudstvo in ne posameznik ali stranka. Ljudstvo pa zmaga, ko izbere vodjo, ki ima lastnosti skrbnega, dobrega in požrtvovalnega gospodarja.
Ne vem, kako so predvolilna soočenja delovala na vas, ali kaj vam pomeni izzid volitev, sam delim mnenje mnogih, ki so zelo razočarani nad nivojem prvega in zaskrbljeni zaradi prihodnosti ob vprašanju drugega. Z veseljem pa opažam premik v komentarjih, v katerih je zaznati spremembo paradigme, saj mnogi zelo modro govorijo o našem prehodu iz enopartijskega sistema v demokracijo. Če ste prisluhnili petkovemu komentarju Mateja Cepina na Radiu Ognjišče, veste, o čem govorim.
V meni še vedno odmeva izjava pokojnega Ivana Omana, ko so ga nekoč vprašali, kdaj se bo slovenska demokracija »normalizirala«. Dejal je, da bomo, podobno kot nekoč izvoljeno ljudstvo, morda tudi Slovenci potrebovali 40 let, preden bomo dosegli našo obljubljeno deželo. (Še štiri leta: Matej Cepin)
Zaznati je razumevanje in potrpežljivost, ko – sicer žal že desetletja - čakamo, da bo za čustvi, ko smo z navdušenjem pričakovali spremembe, prišel tudi razum.
Z naslovom nikakor nisem želel zmanjševati pomena države, ki ji načeluje politika, saj se zavedam, da ta v mnogočem vpliva na naša življenja, tudi ko gre za življenjska vprašanja, toda dejstvo je, da gre pri vprašanju duhovnosti za bistvo in zato menim, da je o tem mnogo bolj pomembno govoriti.
Sveti Frančišek je zemeljsko življenje zapustil pred 800 leti, a prav misijon je po njegovih sestrah in bratih pokazal, kako zelo je živ tudi danes. Kaj je torej bolj pomembno, zmagati na volitvah, ali negovati svojega duha?
Zmaga demokracije je takrat, ko zmaga ljudstvo in ne posameznik ali stranka. Ljudstvo pa zmaga, ko izbere vodjo, ki ima lastnosti skrbnega, dobrega in požrtvovalnega gospodarja. Za razvoj takšnega posameznika pa mora poskrbeti prav ta ista družba, ki ga izvoli. V njej zraste in se oblikuje in ta ista družba, ker je sama nosilka teh vrednot, ga prepozna in postavi za vodjo.
Zato je misijon, ki je po mnogih izjemnih govorih misijonarjev oblikoval naša srca, bolj bistven od volitev. Letos so bili z nami sestre in bratje, ki jih druži Frančiškova duhovnost in iz dneva v dan so nas pozdravljali z njegovim pozdravom mir in dobro.
»Njive so bele. Zrele za žetev,« pravi besedilo pesmi, ki odmeva po cerkvah ob misijonski nedelji, naj po trudu misijonarjev in po božji milosti, njive res obilno rodijo, naj na njih cveti sprejemanje drugega, veselje sobivanja in ljubezen do domovine. Naj nad našo domovino na Frančiškovo priprošnjo zavlada mir, dobro bo spontano sledilo.
