Renato Podbersič ml. | (foto: Časnik.si)
Česa se spominjamo 15. septembra?
Slovenija Helena Križnik
15. september je pri nas od leta 2006 državni praznik. Povezan je s spominom na uveljavitev pariške mirovne pogodbe, po kateri so Zgornje Posočje, Vipavska dolina, večji del Krasa in manjši del Istre postali del Slovenije. Do lani smo ga zaznamovali kot dan vrnitve Primorske k matični domovini, lani in letos pa po odločitvi prejšnje koalicijske večine v državnem zboru kot dan priključitve Primorske k matični domovini. V parlamentu je sicer že pobuda za preimenovanje.
Narod so pokonci držali duhovniki
Slovenci smo dolga stoletja živeli razpršeni po različnih deželah Habsburške monarhije. Ko je ob koncu prve svetovne vojne razpadla, je zahodni del našega etničnega ozemlja prešel pod Italijo. »In potem poznamo fašistično preganjanje, ki se je začelo še pred uradnim vzponom fašizma na oblast v Italiji jeseni 1922, tudi smrtne obsodbe, procesi, potem maltretiranja, konfinacije, prepoved jezika, izgon številnih prebivalcev na lep ali na grd način. Tukaj so potem ostali praktično edino duhovniki, zelo malo ostale inteligence. V glavnem so bili duhovniki tisti, ki so držali narod pokonci,« je pojasnil zgodovinar dr. Renato Podbersič.
Prav je, da upoštevamo vsa dejstva
Sledila je druga svetovna vojna, po njej je ta prostor zasedla jugoslovanska oblast, a ni avtomatsko postal del nove države, temveč predmet spora med sosedama. Ko je na današnji dan pred 79 leti začela veljati pariška mirovna pogodba, je Jugoslavija dobila velik del Primorske. Prav je, da se tega veselimo, je poudaril dr. Podbersič. A po njegovem je hkrati treba poznati in upoštevati vsa dejstva. »Eno je združitev naroda, osvoboditev, konec fašizma. Drugo je, da en totalitaren sistem, fašizem in nacionalsocializem, nadomesti totalitarni komunizem, ki je v prvem obdobju počel ravno tako hude stvari, tudi na Primorskem.«
Kreganje za oslovo senco?
Tudi tokrat so vsebino državnega praznika zasenčile polemike, povezane z imenom, besedi vrnitev in priključitev tako še kar ostajata predmet političnih razhajanj. »To je kreganje za oslovo senco. Dajmo končno delati skupaj za prihodnost te lepe dežele na zahodu slovenskega etničnega ozemlja, obsijane s soncem, ki ima veliko resničnih problemov, ki jih je treba razreševati,« je ugotavljal dr. Podbersič. Primorska je del narodove biti, je še opozoril, tega bi se po njegovem morali zavedati tudi v osrednjem delu naše države.
Da so Slovenci na Primorskem oziroma na Goriškem, Krasu in v Slovenski Istri z zaledjem skozi dolgo in pogosto težko zgodovino vedeli, kam sodijo, je v poslanici zapisal premier Janez Janša. Primorska je za vedno in od vedno slovenska, je poudaril. Dodal je še, da pripadnost narodu ne pomeni zapiranja pred svetom, temveč samozavest, s katero vanj stopamo.
