Procesija po ulicah | (foto: Škofija Trst)
Marija povezala vernike s Krasa
Marjana Debevec Anka Peterlin
Na Opčinah so prejšnjo nedeljo pripravili 78. Marijanski shod. Gre za dogodek, ki poveže celoten Kras, saj se pri njem prvič v novem letu zberejo skavti, sodelujejo pevci Zveze cerkvenih pevskih zborov in somašujejo vsi slovenski duhovniki. Posebnost openskega Marijinega shoda je tudi v tem, da k procesiji po vaških ulicah privabi vernike različnih generacij in jih poveže v molitvi. Procesijo in slovesno somaševanje je vodil tržaški škof msgr. Enrico Trevisi. Objavljamo zapis, ki ga je pripravila Anka Peterlin.
OPENSKA PROCESIJA – IZRAZ ISTE VERE V RAZLIČNIH GENERACIJAH?
Vsakoletni Marijanski shod ob začetku septembra je na Opčinah pri Trstu za slovenske vernike tradicija, ki traja že dolgih 78 let. Tudi letos je to versko srečanje privabilo množico vernikov iz kraškega in mestnega okolja.
Praznovanje Marijinega rojstva je bilo tudi letos zgovoren dokaz, da tradicija ostane živa takrat, ko ne pomeni le ponavljanja preteklosti, ampak dobi nov, globlji in sodoben pomen – skratka, ko staro izročilo, kot so procesija, molitev rožnega venca in maša, lahko spregovori tudi človeku današnjega časa.
Letošnji organizator, openski župnik Franc Šenk, ki je pred približno enim letom prevzel vodenje openske župnije, je tradicionalnim oblikam dodal nekaj svežine in tudi novo duhovno vsebino. To je bilo mogoče začutiti že pred procesijo, ko so se verniki zbrali k uri molitve in premišljevanja.
Molitev rožnega venca je bila namreč povezana z branjem in premišljevanjem odlomkov iz letošnjega pastirskega pisma tržaškega škofa msgr. Henrika Trevisija z naslovom Na tvojo besedo. Naslov se navezuje na besede apostola Petra iz evangelija: »Na tvojo besedo bom vrgel mreže« (Lk 5,5).
Udeleženci so lahko kot prvi prisluhnili nekaterim odlomkom in globokim mislim pastirskega pisma, ki bodo vernike spremljale tudi v novem pastoralnem letu. Te misli nas ponovno vračajo k bistvu vere: vera ni samo nekaj, kar smo prejeli, ampak je po krstu tudi naše poslanstvo – poklicanost, da zanjo pričujemo s svojim življenjem.
Božja beseda nas kliče, naj »odrinemo na globoko«. Marija pa nam s svojim zgledom kaže, kako to storiti: poslušati, zaupati in reči svoj »da« Bogu. Hkrati nas uči ostati blizu človeku, posebej tistemu, ki je ranljiv, šibek ali trpi. Kajti v središču evangelija je ljubezen.
Procesija in maša
Posebnost openskega Marijinega shoda je tudi v tem, da zna k procesiji po vaških ulicah privabiti vernike različnih generacij in jih povezati v molitvi: skavte, pevce Zveze cerkvenih pevskih zborov, narodne noše in mnoge druge. Tudi letos so pri celotnem verskem srečanju sodelovali slovenski duhovniki tržaške škofije. Procesijo in sveto mašo je vodil tržaški škof msgr. Enrico Trevisi.
V petju se je še posebej pokazalo, da tradicija ni nekaj, kar bi ločevalo generacije, ampak jih lahko povezuje. Ljudske Marijine pesmi pevcev Zveze cerkvenih pevskih zborov so se prepletale s svežino skavtskih pesmi, katerim so se spontano pridružili tudi starejši pevci. V petju se je tako srečala preteklost s sedanjostjo – ne kot nasprotje, ampak kot živo nadaljevanje istega izročila vere.
Letošnji shod je imel naslov »Marija, zvezda evangelizacije, prosi za nas!« Procesija se je začela pri openski cerkvi sv. Jerneja. Verniki so se za kipom Lurške Marije podali po Proseški ulici in ob skupni molitvi rožnega venca ter petju počasi stopali mimo openskega pokopališča, nato pa se ponovno zbrali v nabito polni cerkvi sv. Jerneja.
Sveto mašo je nato vodil škof msgr. Trevisi. Kot vedno se je pri pridigi s svojim izrednim darom za besedo in z govorico, ki je hkrati globoko evangeljska, dotaknil samega bistva krščanstva.
Izhajal je iz nedeljskega evangelija, ki govori o bratskem opominjanju in popravljanju napak. Marija nam je pri tem vzor, kakšen naj bo naš odnos do drugega: mil, ponižen, potrpežljiv, usmiljen in odpuščajoč.
Vodilo naj bo ljubezen. Hkrati pa moramo znati biti tudi odločni in pogumni, kakor je bila Marija v svojem odnosu do Boga, v dialogu z nadangelom Gabrielom, pa tudi takrat, ko je z Jezusom bila na svatbi v Kani.
Marija nas uči, da ljubezen ni samo čustvo. Je pripravljenost biti ob človeku, posebej ob tistem, ki trpi: poslušati, pomagati, moliti, deliti njegovo breme in ostati blizu tudi takrat, ko je težko.
Tega se tudi Cerkev nenehno uči od Marije in evangelija: kako biti v svetu in hkrati vztrajati pri resnični ljubezni, kakršno nas je Jezus učil s svojim križem.
Zato je Cerkev poklicana, da tudi sredi današnjega sveta ostaja zvesta evangeliju, tudi kadar se ta razlikuje od prevladujočega mišljenja ali od državnih odločitev in zakonov (npr. v primeru zakona o splavu, o evtanaziji, o finančnem sistemu, ki nagrajuje bogatenje multinacionalk in močno obdavčuje plače delavcev, ... ) .
Škof je svoj razmislek sklenil z mislijo, ki dobro povzame bistvo njegove pridige: bratska ljubezen je resna stvar. Ni le minljivo čustvo, ampak sposobnost nositi bremena drug drugega.
In morda je prav to tudi eno od sporočil letošnjega openskega Marijanskega shoda: da lahko staro izročilo ostane živo, če nam pomaga vedno znova odkrivati bistvo naše vere. Vera, ki povezuje generacije, ni samo spomin na to, kar je bilo, ampak je živa pot – pot zaupanja, služenja in ljubezni.
Anka Peterlin
