Nadškof Stanislav Zore med velikonočno vigilijo | (foto: Nadškofija Ljubljana)
"Edino dobro je samo resnica": Nadškof Zore ob sklenitvi 30 svetih maš za slovenske mučence in njihove rablje
Slovenija Marcel Krek
Pri Frančiškanih na Tromostovju v Ljubljani je včeraj (v petek) potekala še zadnja od 30 svetih maš za slovenske mučence, žrtve komunističnega nasilja, ki so v postopku za beatifikacijo, pa tudi za njihove rablje. Somaševanje je vodil ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore, maše pa je pripravila spravna pobuda Vseposvojitev.
Spomin na nasilno prekinjena življenja
Pobuda Vseposvojitev, ki deluje od leta 2014 in poziva k osebni posvojitvi vseh žrtev druge svetovne vojne ter povojnih pobojev, je s tem sklenila cikel 30 spominskih maš. V tem času so se verniki obhajali ob zgodbah in mislih ljudi, ki so bili žrtve nasilja. Nadškof Zore je spomnil, da so bila njihova življenja kratka in nasilno prekinjena, a so kljub temu gledala v večnost.
Ob tem se je nadškof navezal na misel pokojnega Andreja Capudra ter poudaril pomen čiste resnice, ki jo človek mora prehoditi. "Edino dobro je samo resnica," je navedel Capudrove besede ter dodal, da ne gre za neresnico, ki jo pogosto pregrnemo z dodatki, temveč za "tisto resnico, ki do konca prehodi pot zasmehovanja in zasramovanja" ter se kljub križu in smrti prevesi v življenje.
Življenja jim niso bila darovana, ampak odvzeta
V pridigi se je Zore temeljito posvetil jeziku, s katerim opisujemo medvojne in povojne dogodke. Opozoril je na pogosto napako, ko pravimo, da so mučenci svoja življenja "darovali".
"Večkrat imamo navado, da rečemo, da so mučenci darovali svoja življenja za Kristusa, za domovino, za družino. In ob tem človek dobi občutek, da je šlo za neko vzvišeno, blagodejno dejanje, v katerega so privolili," je opozoril nadškof.
Prava resnica pa je po njegovih besedah bistveno bolj kruta, saj so bile žrtve umorjene. "Če jim rečemo žrtve, pomeni, da življenja niso darovali, ampak jim je bilo vzeto. Ti ljudje so jih pomorili," je bil jasen Zore. Poudaril je, da so ti ljudje imeli radi življenje: "Ti ljudje so radi živeli in prepričan sem, da bi vsi do zadnjega radi živeli še naprej."
Nasilje nad telesom, a nedotaknjena vera
Nadškof je izpostavil globok razkorak med dvema skupinama ljudi v tistem času. Na eni strani so bili tisti, ki so živeli za Boga, družino in domovino ter nosili v sebi večnost, na drugi pa tisti, ki so želeli jemati. Kljub nasilju pa napadalci žrtvam niso mogli odvzeti tistega najglobljega.
"Kdo more kristjanu vzeti Boga, če se mu sam ne odpove? Kdo mu more iztrgati vero iz srca, če se ji sam ne odreče?" se je v pridigi vprašal Zore. Ker tisti, ki so se odločili za nasilje, niso mogli iztrgati temeljnih vrednot iz src verujočih, so imeli moč vzeti le tisto, kar je bilo minljivo — njihova imetja in fizična življenja.
Slovesnost se je sklenila z molitvijo tako za vse žrtve kot tudi za njihove rablje, saj spravno gibanje Vseposvojitev in Cerkev z molitvijo za obe strani sirata pot k resnici, spravi in notranjemu miru naroda.
Celotno sveto mašo in nagovor nadškofa Zoreta, lahko pogledate TUKAJ.



