Kako do hitre jesenske in obilne spomladanske krme?

Kmetijstvo 31. 08. 2026, 14:29 Robert Božič

Po letošnji izjemni suši ter dolgotrajnih vročinskih valovih se številne živinorejske kmetije v Sloveniji spopadajo s kritičnim pomanjkanjem voluminozne krme. Na hribovskih kmetijah je v celoti izpadla druga košnja, na ravninskih pa je bila znatno zmanjšana druga in praktično izpadla tretja košnja. Kljub temu, da so nekateri kmetje zaradi zavez kmetijsko-okoljskih ukrepov s setvami hiteli – marsikdaj tudi na silo ter v presuhe razmere –, se mnogi še vedno sprašujejo, katere dosevke je v tem trenutku najbolj modro posejati, da bi še pred zimo ali čim zgodaj spomladi pridelali čim več kakovostne krme.

Mag. Jože Mohar je v današnji Svetovalnici predstavil ključne možnosti, agrotehnične ukrepe in opozoril tudi na najpogostejše napake pri jesenskih setvah.

Od hitre jesenske zelene krme do spomladanske beljakovinske silaže

Pri izbiri krmnih dosevkov je treba ločiti krmne rastline, ki lahko dajo pridelek že jeseni, in ttiste, ki bodo krmo zagotovile zgodaj spomladi. Oljna redkev, ajda in facelija niso primerne za krmo, medtem ko krmna ogrščica in hitro rastoče trave, če jih bomo sejali čimprej v teh dneh, lahko omogočijo že jesenski odkos.

»Če govorimo o krmni ogrščici, jo lahko zelo pozno kosimo, praktično do prvega snega, saj prenaša izredno nizke temperature. Tako nam, če je dovolj zgodaj sejana, lahko prinaša kar bogato beljakovinsko krmo že v jesenskem času.«

Poleg ogrščice ponujajo možnost jesenskega odkosa (okrog 20. do 25. oktobra) tudi mnogocvetna ljuljka ter mešanice ljuljke z inkarnatko.
Za čim zgodnejšo spomladansko krmo pa se odlično obnese mešanica kosne rži in ozimne grašice, ki jo je mogoče sejati zelo pozno, tudi do 25. oktobra in ponuja zelo zgodnjo spomladansko košnjo.

Zakaj prednost dati mešanicam in ne čistim posevkom?

Čeprav je bila v preteklosti razširjena setev čiste mnogocvetne ljuljke z namenom intenzivnega gnojenja z dušikom in posledično visokih pridelkov, je z vidika kakovosti tal in prehrane živali bistveno bolj priporočljiva setev mešanic s metuljnicami, opozarja mag. Jože Mohar.

»Predvsem s stališča izboljšanja tal vemo, da metuljnice, kot sta grašica in inkarnatka, pustijo tudi precej dušika za naslednjo kulturo v tleh. Po drugi strani pa seveda govedorejec pridela na ta način bolj kvalitetno krmo – v mislih imam predvsem surove beljakovine, ki so za nakupe praviloma izredno drage.« 

Primer ustrezne enoletne prezimne mešanice je t. i. lansberška mešanica (30 % ozimne grašice, 30 % inkarnatke, 40 % mnogocvetne ljuljke), ki poleg cenejših domačih beljakovin zagotavlja organski dušik za naslednjo kulturo (npr. koruzo).

Pravilna agrotehnika: pazljivo s plitvo setvijo, valjanjem in ostanki herbicidov

Pri pripravi tal za drobno seme trav in detelj je ključna natančnost. Na koruznih strniščih se bolj priporoča plitvo oranje kot minimalna obdelava, predvsem zaradi zadelave rastlinskih ostankov in obračanja herbicidne plasti.

»V Sloveniji večina kmetij uporablja talne herbicide. Kjer zemlja ne bo obrnjena z plugom, obstaja nevarnost pri setvi detelj ali trav, če so ostanki herbicidov še na površini, da pride do negativnega delovanja na dosevke. Recimo lucerna je izredno občutljiva na talne herbicide, ki ostanejo po koruzi.«

Najpogostejše napake pri setvi so pregloboka setev drobnih semen, slaba priprava tal ter napačno valjanje. Na lahkih tleh se priporoča gladki valjar za dober stik semena z zemljo, na težkih, ilovnatih tleh, pa obvezno zobati ali Cambridge valjar, saj gladki valjar ob nalivih povzroči zastajanje vode in propad mladih rastlin. Pri deteljah je treba paziti tudi na jesensko košnjo – ta mora biti pravočasna (v oktobru) in dovolj visoka (7–8 cm od tal), da se ne poškoduje rastna rozeta.

Ukrepi na travnikih in možnost dosejevanja

Letošnja izjemna suša je prizadela tudi trajne travnike, kjer so se na izpraznjenih mestih pogosto razbohotili njivski pleveli (kot je npr. muhvič), ki pa čez zimo propadejo in pustijo razrečeno travno rušo, svetuje mag. Jože Mohar.

»Zato imamo možnost vnosa trav z vsejavanjem. To naredimo praviloma v septembru ali v prvih dneh oktobra, po zadnji košnji. Najboljša je uporaba sejalnic za dosejavanje, ki z diski zarežejo v tla, odprejo rušo, odložijo travno seme v ta prostor in potem pritisnejo rušo nazaj.«

Za obnovo travnikov po košnji se priporoča od 20 do 25 kg travnih semen na hektar. Uporabljajo se predvsem sušno bolj odporne vrst trave, kot so travniška bilnica, trstikasta bilnica in pasja trava.

Prisluhnite celotni Svetovalnici in vabljeni, da se naročite na brezplačen podkast!