Kapela na Radiu Ognjišče | (foto: Rok Mihevc)
Mati Terezija me je posula s pepelom...
Novice Marjana Debevec
Današnji god sv. Matere Terezije je še posebej velik praznik tudi za našo radijsko skupnost, saj je kapela Radia Ognjišče posvečena njej in sv. p. Piju. Zato se ji danes, na obletnico njenega odhoda k Bogu, še posebej priporočamo. Nekaj utrinkov iz njenega življenja nam je zaupal prof. dr. Anton Štrukelj, ki je nedavno prevedel tudi knjigo njenih misli.
Kaj bi povedali o njej in njenem poslanstvu?
Ko je mati Terezija 5. septembra 1997 v Kalkuti umrla, je imela njena redovniška družina, ki obstaja v petih kongregacijah, 592 hiš – ona bi rekla »tabernakljev« – in okoli 5.000 sester. Mati Terezija je v zadnjih 35 letih življenja povprečno vsak tretji dan menjala hišo, deželo ali celino.
A na razcvet svoje ustanove ni gledala kot na sad svojega neutrudnega dela, ampak vselej kot na »njegovo delo«. Pogosto je prosila ljudi: »Molite za nas, da ne bi pokvarile Božjega dela«.
Mati je bila samo »svinčnik v roki Boga, ki je hotel napisati ljubezensko pismo svetu«. Ker naj bi bilo to delo čisto »njegovo«, se je popolnoma zanesla na božjo previdnost.
V slovenskem jeziku imamo kar precej knjig o materi Tereziji. Pred kratkim ste prevedli knjigo z naslovom: Sveta mati Terezija, Pripadam Jezusu. Bi izpostavili kakšen poudarek iz knjige, ki je vam še posebej pri srcu?
V knjigi so zbrane njene misli za vsak dan v letu: 365 enot. Vse, kar mati pove, je navdihujoče in nagovori vsakega človeka. Nanizani so dogodki iz njenega življenja, navedene so njene spodbude za krščansko življenje, molitve in pričevanja.
Pritegneta nas svežina in globina njenih priporočil, prevzame nas realizem njenega dojemanja sveta in poznavanja človeka. Skratka: vidimo, da mati popolnoma pripada Jezusu, zato je tako blizu vsakemu človeku.
Vi pa ste se z njo tudi osebno srečali in ste povezani z njenimi redovnicami. Kako ste jo doživeli?
Mati Terezija je 30. junija 1980 obiskala Ljubljano in v stolnici nagovorila veliko ljudi. Kasneje sem imel v Rimu nekajkrat možnost osebno srečati to sveto ženo. Nekaj posebnega pa sem doživel na pepelnično sredo 1983. Zgodaj zjutraj sem s kolesom prišel v njihov noviciat maševat.
Ob prihodu mi sestra pove, da je v kapeli mati Terezija. Res bila je čisto zadaj za skupino kakih 70 redovnic.
Bil sem v veliki zadregi zaradi obreda pepeljenja. Materi, ki je prva pristopila, sem ponudil krožnik z blagoslovljenim pepelom, sklonil svojo glavo in rekel: »Prosim, mati«. Najprej me je ona posula s pepelom, nato sem zakramental podelil njej. Nepozaben dogodek!
Skupina slovenskih romarjev je leta 1990 v njeni hiši blizu Koloseja obhajala sv. mašo. Ob koncu se nam je pridružila mati Terezija. Posebej nam je naročila: »Recite duhovnikom, naj v vsaki župniji vsak teden vsaj eno uro častijo Najsvetejše«. To naročilo so marsikje že uresničili.
Sestre misijonarke ljubezni vsak dan eno uro častijo Najsvetejše. Ko smo bili duhovniki deset dni v Kalkuti in obiskovali njene hiše, smo vsak dan v materni hiši, kje počiva svetnica, skupaj z redovnicami častili Najsvetejše.
Kakšen je bil vaš obisk v Kalkuti?
Vsak dan smo obiskali eno od ustanov matere Terezije: dom za umirajoče, hiše za bolne in pohabljene, majhne delavnice, kjer invalidi tkejo sarije itd. Nekaj posebnega je hiša z imenom »Dete Jezus« - Šišu Bavan.
To je porodnišnica in vrtec za majhne otroke, dokler jih ne oddajo zanesljivim prosilcem za posinovljenje. Mati Terezija je vedno opozarjala, da je splav največji sovražnik miru na svetu.
Govorila je: »Ne ubijte nedolžnega otroka. Dajte ga meni«. Jezus namreč pravi: »Kdor sprejme takega otroka v mojem imenu, mene sprejme«.
Obiskali smo kontemplativne samostane bratov, ki se posvečajo izključno molitvi.
Nocoj ob 19. uri boste na Ježici darovali sveto mašo za njene sestre, misijonarke ljubezni. Kakšno je njihovo poslanstvo v Sloveniji?
Sestre misijonarke ljubezni so velik dar za našo domovino. S svojim pričevanjem, z obiskovanjem bolnikov in zlasti z molitvijo storijo veliko dobrega. Poleg župnijske cerkve na Ježici je hiša, v kateri sprejemajo brezdomce.
Omogočijo jim bivanje, prehrano in snago. Tudi v tej hiši je kapela, kjer te osebe najdejo duhovno zavetje. Sicer pa sestre misijonarke ljubezni obiskujejo starejše po vsej Ljubljani, redno hodijo v bolnišnice in domove za starejše.
Mati Terezija je predlagana za cerkveno učiteljico 21. stoletja. Zakaj?
Mati Terezija je hotela biti orodje, »svinčnik v božji roki«. Živela je, kar je učila. Pripadala je Jezusu in vodila ljudi k Jezusu. Mati Terezija ni zapustila teoloških knjig. Ni učila česa novega ali poudarjala svoje izvirnosti, ampak je nauk Jezusa in njegove Cerkve napravljala bolj viden in razumljiv za ljudi.
Papež Benedikt XVI. jo je označil za »ponižno pričevalko božje ljubezni«. Njeno pričevanje nagovarja vse ljudi dobre volje.
