Domačini so na to cerkev še danes zelo ponosni

Cerkev na Slovenskem 31. 08. 2026, 11:53 Rok Mihevc

V Žlebeh pri Medvodah letos praznujejo pomemben jubilej, 500 let cerkve svete Marjete. Ob častitljivi obletnici so pripravili vrsto dogodkov, s katerimi so želeli domačini opozoriti na bogato zgodovino kraja, pomen cerkve in vrednote, ki so se skozi stoletja prenašale iz roda v rod.

Podružnična cerkev župnije Preska je bila v sedanji obliki zgrajena oziroma prvič omenjena leta 1526. Kot je v pogovoru dejal ključar cerkve Mirko Bizant, je cerkev skoraj zagotovo stala že prej, vendar jo je najverjetneje porušil veliki idrijski potres leta 1511. Letnica 1526 tako označuje cerkev v obliki in velikosti, ki sta v temelju vidni še danes.

»To je 500 let zgodovine. Če bi si predstavljal, koliko prednikov je sem hodilo moliti, prositi in prinašati zahvale, kakšne težave so vaščani skupaj s cerkvijo prebrodili in koliko vladarjev so preživeli,« je poudaril Bizant. Cerkev je po njegovih besedah skozi stoletja ostala tesno povezana z ljudmi, ki živijo v Žlebeh, domačini pa so nanjo še danes zelo ponosni.

Zaradi grehov prednikov zgradili cerkvi

Zgodovina cerkve je povezana tudi z nekdanjimi plemiškimi družinami. Po ljudskem izročilu naj bi bila z njenim nastankom povezana družina, ki je imela v okolici svoje posesti. Pripoved pravi, da sta zadnja dva lastnika družine v zameno za grehe svojih prednikov dala zgraditi cerkvi. Marjeta naj bi bila tako postavljena v Žlebeh, njen mož Jakob pa cerkev svetega Jakoba na Petelincu. Čeprav gre za ljudsko pripoved, Bizant meni, da ima zgodba verjetno določeno zgodovinsko podlago. Tako velika in lepa cerkev po njegovem mnenju za tako majhno skupnost, kot so bili Žlebe, ne bi bila izvedljiva brez pomoči premožnejših ljudi.

Cerkev še danes živi

Cerkev svete Marjete tudi danes ni zgolj zgodovinski spomenik. V njej mašujejo ob prazniku svete Marjete, na žegnanjsko nedeljo, ki je zadnjo nedeljo v avgustu, in ob nekaterih drugih priložnostih. V maju so vsako nedeljo šmarnice, po pogrebih pa se v cerkvi obhajajo tudi sedmine in maše ob 30. dnevu. Po besedah ključarja so maše, kadar jih občasno ob četrtkih darujejo duhovniki, med domačini dobro obiskane. »Ljudem veliko pomeni, da je lahko za domačina maša v domači cerkvi,« pravi.

Pomemben del zgodbe zadnjih desetletij je tudi temeljita obnova cerkve, ki je trajala skoraj 20 let. Pri njej so sodelovali številni domačini, veliko dela pa opravili prostovoljno in v delovnih akcijah. Prav skupno delo je po Bizantovih besedah ljudi še bolj povezalo.

Ob 500-letnici so pripravili številne dogodke. Med drugim je potekal fotografski natečaj na temo cerkve in vasi, razstava fotografij je na ogled v galeriji pod kozolcem pod cerkvijo, pripravili pa so tudi koncert in druga druženja. Ob jubileju so postavili skoraj 30 metrov visok mlaj, pripravili pa so tudi premiero filma o cerkvi svete Marjete. Film želi spomniti na stvari, ki jih v vsakdanji naglici pogosto spregledamo – na lepoto cerkve, kraja in predvsem na vrednote, ki so skozi 500 let zaznamovale življenje prednikov in so pomembne tudi danes.

Vrhunec praznovanja je bilo v nedeljo s slovesno sveto mašo. Somaševali so domačini Vlado in Milan Bizant ter drugi povabljeni duhovniki. Po maši je sledilo druženje pod šotorom, na katerega so povabili domačine, ki so bili v Žlebeh rojeni ali so tam živeli, pa tudi vse, ki so sodelovali pri obnovi cerkve.

Cerkev ga spominja na korenine

Za Mirka Bizanta ima cerkev svete Marjete tudi osebno vrednost. Skupaj z Mihom Jezerškom skrbi zanjo, sodeloval pa je tudi pri obnovi. »Meni osebno ta cerkev zelo, zelo veliko pomeni, zato, ker me spominja na moje korenine,« pravi. Ob pogledu izpred cerkve na okoliške hribe in gore ter obdelana polja vidi tudi podobo Slovenije.

»Kaj je bolj slovenskega kakor hribi, obdelana polja, pridni ljudje?« se sprašuje Mirko Bizant in dodaja, da so ljudje, ki so se skozi stoletja zbirali v cerkvi, molili in obhajali maše, s tem ohranjali tudi slovenski jezik in kulturo.