Papež Leon XIV. z nadškofom Martinom Kmetcem | (foto: Vatican media)
Papež Cerkvi v Turčiji: Naša moč ni v velikosti, ampak v tem, da smo s Kristusom
Novice Marjana Debevec
Papež Leon XIV. je včeraj začel svoj prvi uradni obisk v tujini, med katerim bo obiskal Turčijo in Libanon. Včeraj popoldne se je najprej srečal s predstavniki oblasti v Ankari in jih spodbudil, naj cenijo različnost ter zagotovil, da si bodo kristjani prizadevali za edinost naroda. Pozval je tudi k spoštovanju dostojanstva in svobode vseh Božjih otrok ter k spodbujanju kulture, ki ceni zakonsko ljubezen in ženske. Zavzel se je tudi za dialog, ki naj bi prispeval k trajnemu in pravičnemu miru. Zvečer je sveti oče odpotoval v Carigrad, kjer se je danes dopoldne srečal s škofi, duhovniki in posvečenimi, nato pa obiskal še dom za ostarele, ki ga vodijo redovnice.
Papeža je imenu vseh zbranih v katedrali Svetega Duha v Carigradu pozdravil predsednik turške škofovske konference slovenski nadškof v Izmirju Martin Kmetec. Izrazil je željo duhovnikov in laikov, da bi ostali zveste priče žive in dejavne vere, zakoreninjeni v Kristusu in njegovem nauku.
Papež pa je v svojem nagovoru spomnil na Abrahama in začetke krščanstva ter zbrane povabil, naj kljub zmanjšanju števila vernikov ohranjajo evangeljski pogled.
»Logika majhnosti je resnična moč Cerkve, ki ni v sredstvih ali strukturah. Prav tako sadovi njenega poslanstva ne izhajajo iz številčnosti, ekonomske moči ali družbene uveljavljenosti. Prav nasprotno: Cerkev živi iz luči Jagnjeta, zbrana je okrog Njega in poslana na ulice sveta z močjo Svetega Duha.«
Kot znamenje upanja za Cerkev v Turčiji papež vidi številne mlade. Med izzivi pa je posebej omenil skrb za begunce in migrante.
Vera ni nekaj statičnega
V luči 1700. obletnice nicejskega koncila je sveti oče opozoril, da je krščansko vero vedno treba posredovati v jeziku okolja, v katerem živimo, kot so to storili očetje v Niceji in na drugih koncilih.
»Hkrati moramo razlikovati med jedrom vere in formulami ter zgodovinskimi oblikami, ki jo izražajo, saj so te vedno delne in začasne ter se lahko spreminjajo, ko poglabljamo nauk.
Spomnimo se, da je novi cerkveni učitelj, sveti John Henry Newman, vztrajal na razvoju krščanskega nauka, ker ta ni abstraktna in statična ideja, ampak odraža samo skrivnost Kristusa: gre torej za notranji razvoj živega organizma, ki razkriva in bolje pojasnjuje bistvo vere.«
Krščanska dobrodelnost je najprej v tem, da smo skupaj v občestvu
Po prisrčnem srečanju s posvečenimi, se je papež odpravil še v cerkev doma za ostarele, ki ga upravljajo redovnice Majhne sestre ubogih. Najprej je molil pred Jezusom v tabernaklju, nato pa je zbrane nagovoril.
»Skrivnost krščanske dobrodelnosti je v tem, da preden delamo za druge, moramo najprej biti z drugimi v občestvu, ki temelji na bratstvu.«
Nato pa je spregovoril še o ostarelih, ki izgubljajo svoj pomen v sodobnih porabniško naravnanih družbah, čeprav so resnično bogastvo. Ob tem se je zahvalil vsem, ki v tem domu skrbijo zanje. Zaveda se namreč, da to delo ni lahko, saj zahteva veliko potrpežljivosti in veliko molitve.



