Tone Gorjup
Tone Gorjup je novinar na Radiu Ognjišče.
-
23.12.2019, 18:28
Jambrek ostro ob prejemu državnega reda za zasluge
Državni prazniki so pomembni za utrjevanje narodne zavesti in naše samobitnosti, a le, če jih praznujemo. V tem duhu lahko razumemo dan ustavnosti in 29. obletnico plebiscita, ki ju zaznamujemo danes. Sem sodijo tudi zunanje slovesnosti ob dnevu samostojnosti in enotnosti, ki ga bomo praznovali v četrtek.
-
15.12.2019, 20:40
Kdaj bodo blažene Drinske mučenke postale svete?
Na adventnem venčku smo danes prižgali tretjo svečo. Ob njej smo posebej povabljeni, da se spomnimo blaženih Drinskih mučenk, katerih god obhajamo danes. V Cerkvi na Slovenskem se še posebej spominjamo sestre Krizine Bojanc in sestre Antonije Fabjan.
-
04.12.2019, 11:48
AVDIO: Moč Demosa 30 let pozneje
Mineva 30 let od ustanovitve Demosa - koalicije demokratično izvoljenih strank, ki je na prvih demokratičnih volitvah aprila 1990 zmagala in prevzela vodenje prve slovenske vlade. Ta pa je bila nato gonilna sila slovenskega plebiscita in osamosvojitve. V predsedniški palači je ponedeljek potekal sprejem v počastitev te obletnice. Govorniki so izpostavili pomen dialoga med strankami za to, da je prišlo do osamosvojitve.
-
19.11.2019, 14:58
Kontrarevolucionar
Jubileji so priložnost, da obudimo spomin in se podrobneje seznanimo z dogodki ali ljudmi, ki so zaznamovali našo preteklost. Ko sem pripravljal kratek pogovor z zgodovinarko Heleno Jaklitsch ob 60. obletnici smrti škofa Gregorija Rožmana, me je zanimalo, kako ga prikazujejo danes.
-
23.10.2019, 23:16
Hieronymus noster … Zato, ker je naš!
V prostorih Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani so sinoči odprli mednarodni simpozij ob 1600 letnici smrti sv. Hieronima. Na njem se bo do sobote zvrstilo več kot 100 domačih in tujih predavateljev iz 18 držav. Predsednik organizacijskega odbora profesor patristike brat Miran Špelič je pojasnil, zakaj so simpoziju dali naslov Hieronymus noster: »Zato ker je naš! Hieronymus noster pomeni naš Hieronim. Mi smo njegovi dediči in ga imamo lahko za svojega predhodnika iz več razlogov. Najprej zaradi njegovega rojstnega kraja. To so Stridone, ki so ležale nekje najverjetneje res na slovenskem področju. Hieronim jih omenja samo enkrat in pravi, da so na meji med Panonijo in Dalmacijo. Ta meja pa se je raztezala nekje od današnje Postojne pa skoraj do Medžugorja. To mesto je bilo razrušeno in doslej niso našli arheologi niti enega kamna iz tega mesta, za katerega bi lahko rekli, da so to Stridone … Tu so njegovi stiki z Emono, z Oglejem ...«