Tone Gorjup
Tone Gorjup je novinar na Radiu Ognjišče.
Deseta obletnica smrti dr. Janeza Drnovška je bila povod za vrsto prispevkov tako v tiskanih medijih kot tudi na televiziji. Vsi, ki so o njem pisali ali govorili so to storili s spoštovanjem in vsaj za slovenske razmere izredno pietetno. Rekel bi, da so spoštovali staro pravilo, de mortuis nil nisi bene (o umrlih samo dobro). Njegovo vodenje vlade in s tem Slovenije so ocenjevali izredno pozitivno. To pa je bila, vsaj za mene spodbuda za razmislek. Kako smo, če je to res, zašli v sedanje stanje, ki je vse prej kot zadovoljivo? Ali so res za tako stanje krive izključno osebnosti, ki so po dr. Drnovšku prevzemale vodenje slovenske vlade? In če niso, na kakšno pot je dr. Drnovšek usmeril Slovenijo v času njegovega desetletnega vodenja vlade? Kakšno perspektivo ja dal Sloveniji? Ko sem tako razmišljal sem se spomnil na knjigo Why Nations Fail (Zakaj se narodom ponesreči), katere avtorja sta D. Acemoglu in J.A. Robinson, oba ugledna profesorja eden na Harvardu drugi na MIT. Knjigo, ki je izšla 2013, sem si kupil l. 2014 tik pred volitvami, ko je bila zmaga novih obrazov že več ali manj zagotovljena, in v njej našel potrditev za moja ne najbolj optimistična pričakovanja. Ob že omenjeni obletnici sem knjigo ponovno vzel v roke. Izjemno me je pritegnila že s prvim poglavjem, v katerem avtorja jasno pokažeta, kje so vzroki za tako različno gospodarsko uspešnost in življenjski standard v dveh sosednjih državah, v ZDA in Mehiki. Naj na kratko povzamem.
V Jeruzalemu so zgodaj zjutraj znova odprli baziliko Božjega groba, ki stoji nad krajem, kjer je bil pokopan Jezus Kristus. Zaprta je bila od nedelje opolne iz protesta proti novim davkom in drugim ukrepom, s katerimi so izraelske mestne oblasti zaostrile že tako težke razmere, v katerih živijo krščanske skupnosti. Varuhi Božjega groba in drugih svetišč v Jeruzalemu upajo, da bodo oblasti ravnale razumno, ohranile njihov dosedanji status in omogočile nadljne sobivanje treh velikih verstev v svetem mestu.
V našem narodu in Cerkvi občudujemo številne može, ki so zaznamovali duhovno dediščino. Premalo se zavedamo, da so bile med njimi tudi ženske. Ena od njih je ustanoviteljica mariborskih šolskih sester mati Margareta Marija Puhar, ki se je rodila 6. marca 1818 na Janževem vrhu v župniji Kapela. Ob jubileju pripravljajo šolske sestre sv. Frančiška Kristusa Kralja (tako se uradno imenujejo) misijon na Kapeli, molitveno bdenje v maretni hiši v Mariboru in simpozij o ustanoviteljici in dosednjem delu te kongregacije.
Avstralska zunanja ministrica Julie Bishop je včeraj v Ljubljani sklenila svojo evropsko turnejo, med katero je obiskala še Veliko Britanijo in Madžarsko. Poleg krepitve dvostranskih odnosov sta bila v ospredju gospodarsko sodelovanje in varnostna politika. Iskala je tudi podporo za vzpostavitev prostotrgovinskega sporazuma z EU. Na srečanju z višegrajsko skupino pa je posebno pozornost namenila migrantski politiki, ki je sicer aktualna tudi v Sloveniji.
Papež Frančišek se je minuli četrtek v baziliki sv. Janeza v Lateranu kot rimski škof srečal z duhovniki svoje škofije. Ob tem jim je med drugim omenil, da bo blaženi papež Pavel VI., ki ga je pred dobrimi tremi leti razglasil za blaženega, še letos prištet med svetnike. Tiskovni urad Svetega sedeža je objavil del pogovora z duhovniki, kjer je papež med drugim dejal: »Pred kratkim sta dva rimska škofa postala svetnika«; v mislih je imel Janeza XXIII. in Janeza Pavla II. in zatem nadaljeval: »Pavel VI. bo prištet med svetnike letos«.