Tone Gorjup
Tone Gorjup je novinar na Radiu Ognjišče.
V Kataloniji so v torek preložili razglasitev neodvisnoti in povabili Madrid k dialogu. Španski premier Mariano Rajoy je medtem od katalonskega voditelja Carlesa Puigdemonta zahteva, naj pojasni, ali je razglasil neodvisnost Katalonije ali ne. Pojasnilo pričakuje do ponedeljka, če bo potrdil, da je razglasil neodvisnost, pa bo imel Puigdemont do 19. oktobra čas za premislek, preden bo Madrid suspendiral avtonomijo pokrajine. Ob tem Evropska komisija ostaja na strani Madrida.
Ko smo imeli predsednike Vlad, ki jih je zanimalo gospodarstvo (ali so vsaj dajali tak vtis), so se oni, ali pa njihovi finančni ministri pogosto oglasili v javnosti ob vsakokratni objavi jesenske ali spomladanske napovedi gospodarskih gibanj, ki jih izdaja Urad za Makroekonomske analize in razvoj. Če so bili trendi ugodni, so poskušali pripisati zasluge za to ekonomski politiki vlade, če so bili neugodni pa opozoriti na objektivne okoliščine, ki so prepreka, da bi se dobro delo Vlade poznalo tudi v narodnem gospodarstvu. Pogosto so bile vzročne povezave brez realne osnove in bi lahko te nastope vzeli za politično nastopaštvo, a kljub vsemu sem imel kot poslovnež občutek, da osebe za vladnim krmilom vsaj razmišljajo o tem kaj se dogaja v gospodarstvu in kako utegnejo njihovi ukrepi vplivati na blaginjo državljanov.
Med kandidati za predsednika države je tudi predsednik Zedinjene Slovenije Andrej Šiško. Za vložitev kandidature je zbral n 3457 podpisov volivcev. Kot poudarja, prihaja iz vrst ljudstva. Prav to ljudstvo nagovarja, naj vzame stvari v svoje roke in se množično udeležiti volitev in pripomore do ključnega premika, ki ga v naši državi nujno potrebujemo. Zavzema se za vrnitev ukradene države slovenskemu ljudstvu. Prizadeval si bo za vzpostavitev pravnega sistema, ki bo temeljil na pravičnosti.
V zadnjem pogovoru o smo gostili raziskovalca, politika, diplomata, ustavnega sodnika, danes pa člana Komisije za mednarodno pravo pri Združenih narodih prof. dr. Ernesta Petriča. Med drugim je spregovoril o arbitražni razsodbi o meji Slovenije s Hrvaško. Kritičen je bil do izbire slovenskega nacionalnega arbitra. Prepričan je, da smo zamudili zgodovinsko priložnost za ureditev največej ovire v naših medsebojnih odnosih in da se moramo zdaj zadeve lotiti z resnim razmislekom. Spregovoril je tudi o različnih področjih svojega delovanja in se dotaknil treh knjig, na katere je najbolj ponosen, gre za dela o majšinski problematiki, o pravici narodov do samoodločbe in o diplomaciji. Dotaknil se je trenutnega stanja v naši državi in narodu ter nakazal, kaj bi bilo potrebno storiti, da bi se Slovenija vrnila med države, ki so lahko zgled in spodbuda drugim.
Kdo pravi, da je marksizem propadel in je »ruska revolucija« preteklost? Problem niso le radikalizirane skupine revolucionarjev, temveč njihova infiltracija v vse pore družbe, v medije, stranke, društva in celo v cerkev.