Tanja Dominko
Tanja Dominko je novinarka na Radiu Ognjišče.
Slovenski prostor je tudi v minulem tednu dni najbolj zaposlovala migrantska problematika. Vojska je za obvladovanje begunske krize dobila policijska pooblastila, ideje vlade o nameščanju migrantov po državi pa so sprožile proteste. Vlada je sicer določila prioritete dela za letos, čeprav ji očitajo, da še tistih, ki jih je dala ob nastopu mandata, ni izpolnila. Odmevala je tudi molitvena pobuda pred Ginekološko kliniko, ki nekatere tako zelo moti, da bi jo najraje prepovedali. V tednu, ki je bil počitniški za vzhodno polovico države, pa se ne moremo pohvaliti s kakšnimi odmevnimi športnimi rezultati, skakalna vnema je namreč na Finskem nekoliko popustila.
Zasebno šolstvo že nekaj časa buri duhove v slovenski javnosti. Ves čas se skuša ustvariti vtis, da se z njim ogroža javno šolstvo, da je za državo financiranje tega šolstva drago in da je povsem odveč in celo škodljivo posegati v kolač javnega šolstva. Še zlasti je završalo lani, ko je ustavno sodišče presodilo, da je treba javni program, ki ga izvajajo zasebne šole, v celoti financirati iz državnega proračuna. Trenutno je namreč tako, da je ta program financiran zgolj 85-odstotno. V državnem zboru je bila ustanovljena strokovna skupina, ki naj bi presodila, kako to odločbo ustavnega sodišča upoštevati v zakonu in vse bolj se zdi, da bi jo radi izigrali s pomočjo spremembe ustave.
Ko se te dni bodoči srednješolci odločajo, kje bi radi nabirali nova znanja v prihodnjih treh, štirih ali petih letih, imajo verjetno s seboj veliko dela. Odgovora na vprašanje, kaj bi radi počeli v življenju, mnogi ne poznajo, ali pa enobarvno odgovorijo, da ne bi počeli ničesar. Prav tako ne poznajo odgovora na vprašanje, kateri poklic ima prihodnost, ampak tega jim niti ne gre zameriti, saj je težko biti jasnoviden. A da ne poznajo odgovora na vprašanje, katera so njihova močna področja, kje so res dobri, kaj jim res leži, to pa težko razumem. Na prvo žogo res.
Gospodarskih pretresov je Slovenija od svojega nastanka doživela kar precej. Veliko strahov se je pojavilo že zaradi same izgube jugoslovanskega trga, menjave valute, nato se je zgodilo propadanje podjetij, lovke pa so se divje razpasle ob uvedbi lastninjenja družbenega premoženja ter menedžerskih prevzemih.
Razočaranje nad aktualno vlado dr. Mira Cerarja je prisotno v različnih krogih. V našem studiu smo gostili nekaj nekdanjih ministrov, med njimi nekdanjega ministra za delo dr. Vlada Dimovskega. Ta meni, da se mandat vladi izteka. Tudi dr. Boris Pleskovič, ki je svetoval na gospodarskem področju prvemu premieru Lojzetu Peterletu, je ogorčen nad ravnanji te vlade, enako velja za prvega ministra za industrijo Izidorja Rejca.