Robert Božič
Robert Božič je urednik in voditelj na Radiju Ognjišče.
V drugi polovici 17. stoletja je Evropa trepetala pred Turki, ki so se pripravljali na odločilni naskok. Njihova številna vojska je poleti leta 1683 že dva meseca oblegala Dunaj. Kazalo je zelo slabo, v mestu je zmanjkovalo hrane, med branilci so začele razsajati bolezni, cesar se je umaknil, iz mesta je zbežalo več kot 60.000 ljudi, saj so bili meščani na tak pritisk slabo pripravljeni. A zgodil se je čudež.
Slab mesec dni, med dvema velikima praznikoma, praznikom Marijinega vnebovzetja, ki ga praznujemo 15. avgusta in današnjim praznikom Marijinega rojstva, slovenski prostor zaznamuje tradicionalno izročilo romanj v Mariji posvečena svetišča. Pandemija novega koronavirusa je letos to razsežnost slovenske vernosti oklestila, zaznamovala bo tudi letošnje že 12. kolesarsko romanje od Marije k Mariji, s katerim radijci na naš prepoznaven način spodbujamo pobožnost do naše nebeške Matere in opozarjamo na pomen in bogastvo romanj ter srečevanja.
31. razstava Dobrote slovenskih kmetij se bo to soboto vendarle zgodila. In to na njenem tradicionalnem mestu, v minoritskem samostanu na Ptuju. Zaključno prireditev s tržnico dobrot bo potekala jutri med 8. in 18. uro, podelili bodo tudi letošnja priznanja in znake kakovosti.
»Z veseljem bi ostal doma, toda pri tako nizkih cenah in politični nenaklonjenosti do kmeta, predvsem hribovskega, je zaenkrat misel, da bi kmetija preživljala družino, le upanje,« pravi kmet Janez Beja, ki ga mnogi že dobro poznate po njegovih prizadevanjih, da bi bilo hribovsko kmetijstvo pravično obravnavano. V nedeljski kmetijski oddaji smo bili na obisku na njegovi hribovski kmetiji, v idiličnih krajih pod Kumom, skoraj v osrčju zasavskega hribovja.
Od začetka oddajanja, junija leta 1994, si prizadevamo, da bi bil naš program in veselo sporočilo evangelija slišno v vsakem slovenskem domu. Številni ste nas klicali in nam pisali, da bi radi poslušali naše informativne, izobraževalne in zabavne oddaje, se nam pridružili pri molitvi rožnega venca ali sodelovali pri prenosih svetih maš. Našo oddajniško mrežo smo postopoma dograjevali in širili. Pri tem smo bili odvisni tudi od razpisov in dovoljenj države in njenih strokovnih organov. Po dvajsetih letih prizadevanj smo zdaj slišni tudi v Bohinju in danes se tega veselimo skupaj s tamkajšnjimi ljudmi.