Žiga Kršinar s cikami | (foto: Osebni arhiv)
Žiga Kršinar: Živalim na paši ne dajajte priboljškov
Kmetijstvo Robert Božič
»Svoje živali vzrejam za pleme, za naprej. Od 50 živali, jih je za pleme morda primernih le polovica, pa še od teh se kasneje izkaže, da je dobrih mlekaric spet le polovica. Ogromno truda, znanja, energije in ogromno časa je potrebnega, da pridemo do teh plemenskih živali. In če enkrat taka žival pogine, smo ob več let svojega truda,« je po žalostnem sobotnem dogodku na njegovi kmetiji povedal znan televizijski voditelj in kmet Žiga Kršinar.
Odvržena pločevinka lahko pomeni hude muke in smrt za kravo
V vlogi sprehajalcev in pohodnikov se ljudje marsikdaj premalo zavedamo, kakšne posledice ima lahko naše obnašanje. Ko nas pot vodi mimo ograjenih pašnikov, na katerih se pasejo živali, le tem pogosto ponujamo priboljške v obliki sladkarij ali kruha, usodna pa je lahko tudi pločevinka, ki po odprtju ne konča v smetnjaku, ampak na travniku. Takih primerov se je žal v zadnjih mesecih kar nekaj zgodilo tudi na slovenskih kmetijah.
Sladkarije usodne za koze
Žiga Kršinar, z ekološke učne kmetije Kršinar, ki se nahaja v osrčju Polhograjskih Dolomitov, na Katarini nad Ljubljano, je minuli konec tedna na FB strani svoje kmetije opozoril na katastrofo v njegovi čredi koz, ki je bila posledica zaužitja večje količine sladkarij: »Hrana, ki je primerna za ljudi, čeprav za sladkarije težko rečemo, da so dobre za ljudi, za koze lahko pomenijo smrt.«
»Živali na paši imajo vodo, imajo travo, na voljo imajo mineralne kamne, to so stvari, ki jih potrebujejo, da preživijo ... Tistim živalim, ki jih molzemo za mleko se dodajajo tudi žita, nikakor pa se jim ne daje kruha ... Jaz jim dam kruh samo za priboljšek, da gredo za mano, ko jih prestavljam po pašnikih,« pravi Žiga, ki trdi da kruh za koze sploh ni primerna hrana, še posebej v večjih količinah.
Reja živali in selekcija terjata veliko let truda
Zgodi se namreč, da pohodniki od doma s seboj vzamejo celo vrečko starega kruha, ki jim ostaja in ga ob srečanju z živalmi na paši njim pokrmijo. To pa je lahko vprašljivo za zdravje teh živali.
»Svoje živali vzrejam za pleme, za naprej. Od 50 živali, jih je za pleme morda primernih le polovica, pa še od teh se kasneje izkaže, da je dobrih mlekaric spet le 50 odstotkov. Ogromno truda, znanja, energije in ogromno časa je potrebnega, da pridemo do teh plemenskih živali. In če enkrat taka žival pogine, smo ob več let svojega truda.«
»Tudi sam sem ljubitelj narave, rad hodim okrog, vidim tudi kakšno lepo kmetijo, a si jo ogledam od daleč. Nikoli se ne spuščam na dvorišča, nikoli ne hodim po travnikih, hodim po poteh in če vidim kakšne lepe živali, jih fotografiram, jih opazujem od daleč. In občudujem kmete, ki se trudijo, v teh hribih in planinah!«
Če bomo tako storili tudi vsi ostali, ko bomo na sprehodu v naravi, bo vse tako kot je prav, je za našo rubriko Minuta za kmetijstvo, povedal Žiga Kršinar.
