Protivladni protestni shod | (foto: Daniel Novakovič/STA)
Blokada prometa ali »vseslovenska vstaja«?
Novice Petra Stopar Robert Božič
Petkov protest v Ljubljani, na katerem je bilo slišati pozive k odstopu vlade in predčasnim volitvam, se je po ugotovitvah policije končal mirno. Protest je bil po »zastavah in kulturi izražanja sodeč protislovenska« vstaja, je bil na Twitterju oster premier Janez Janša.
Predsednik vlade, ki se je včeraj mudil v Ajdovščini, kjer je s prerezom traku slovesno odprl nove proizvodne prostore in laboratorije podjetja BIA Separations – Sartorius, je še dopisal, da se podpora ljudstva izmeri na volitvah in da mandate določa ustava. »Mi bomo branili parlamentarno demokracijo,« je zapisal.
40.000, nekaj deset tisoč ali v resnici nekaj tisoč?
Policija je med drugim še sporočila, da zoper tri organizatorje shoda vodi postopek o prekršku po Zakonu o javnih zbiranjih. Prav tako pa je bilo ugotovljenih 26 kršitev Zakona o nalezljivih boleznih.
Nekdanji poslanec in minister, dr. Vinko Gorenak, ki trenutno kot državni sekretar skrbi za koordinacijo med parlamentom in vlado, je danes za naš radio poudaril, da na protestih ni bilo 40.000 udeležencev, »kar trdi gospod Jenull, ampak po moji oceni – če uporabim še svoje policijsko znanje – maksimalno 15.000, ampak naj pove policija«.
Po navedbah policije pa se je neprijavljenega shoda udeležilo več tisoč ljudi, shod pa se je okoli 21. ure zaključil v križišču Celovške in Tivolske ceste.
Po Gorenakovih besedah je tako manj kot odstotek ljudi pozival k predčasnim volitvam: »Toda ustava je popolnoma jasna glede tega, kako se pride do predčasnih volitev. Če nekdo misli, da odstop predsednika vlade Janeza Janše pomeni predčasne volitve, se moti. Po eventuelnem odstopu Janše – ki se ne bo zgodil – seveda pride do poskusa vzpostavitve nove koalicijske večine in nove vlade. Za to imamo na razpolago 45 dni. Tako da vpitje, da nekdo zahteva volitve, pa tudi, če bi jih bilo 40.000, kar pomeni 1,5 ali 2 odstotka slovenskega prebivalstva, še ne pomeni, da moramo res priti do predčasnih ali pa rednih volitev.«
Mojca Kucler Dolinar: »Nobena levičarska vstaja ni prinesla spremembe na bolje!«
Nekdanja poslanka NSi in ministrica Mojca Kucler Dolinar pa je o protestih dejala, da smo vsi tako ali drugače občutili vpliv epidemije, tudi finančno. Po njenem mnenju je bilo nujno, da je vlada sprejela ukrepe za podporo gospodarstvu, četudi na račun zadolževanja.
»Tudi povsem normalno je, da je morala del denarja, namenjenega raznim, tako imenovanim nevladnim gibanjem, nameniti zdravstvu, sociali, gospodarstvu. Ko berem imena organizatorjev in njihovih pomagačev, so sami priviligiranci leve politike, vsi s prihodki iz državnega proračuna, pretežno vsi na prednostni listi za cepljenje proti covidu, večina z zagotovljeno možnostjo koriščenja letnega dopusta v času šolskih počitnic. In ti pozivajo k volitvam in spremembi.«
Spomnila je, da nobena levičarska vstaja ni prinesla spremembe na bolje.
»Prinaša pa resno bojazen in skrb, da bi državni denar, namesto, da bi bil v podporo panogam, ki ustvarjajo, leva koalicija namenjala nekim ustaljenim strukturam, ki, namesto, da bi konkretno delale za splošno blaginjo ljudi in za stabilnost države, raje po ulicah vpijejo v mikrofone in ščitijo privilegije. Povsem neargumentirano govorijo o krhki demorakciji. Pozabljajo pa na čase, ko so sami vladali in ko so res omejevali možnost kandidiranja na razpise za javni denar tistim, ki mislijo s svojo glavo in zoper take celo sprožali sodne postopke, ki so se kasneje pokazali kot sredstvo političnega boja. Če bi že moral biti kdo na ulici, potem bi morali biti ti,« je še komentirala Mojca Kucler Dolinar.
Gorenak: Ne gre za »viseči parlament«
Ob tem je Gorenak dodal, da včerajšnji neuspešni poskus razrešitve predsednika Državnega zbora ne pomeni nič dramatičnega za obstoj države: »Kar se tiče položaja predsednika DZ, je situacija relativno jasna. Naša ustavna ureditev, pa tudi poslovnik, zelo jasno povesta, da opoziciji pripada eno podpredsedniško mesto. In to smo imeli vse od leta 1991 naprej, od sprejetja ustave. To, da imamo danes opozicijskega predsednika DZ, je dokaj nepredvidena situacija.«
Sam pa meni, da ne gre za »viseči parlament«. To pa zato, »ker ima koalicija skupaj z SNS, ki jo podpira, in Desusom, ki podpira ključne rešitve, 45 glasov brez manjšincev. Opozicija pa ima 43 glasov«.
Dodal je, da bodo do ponedeljka opravili analize in se odločili, kako naprej. Preprosto pa po njegovem ne drži, da ima opozicija premalo mest v delovnih telesih: »Opozicija ima v tem trenutku predsednika DZ in dva podpredsednika DZ, česar nikjer na svetu ne boste našli. A so kar tiho in vpijejo, kakšna krivica se jim dogaja.«
Komentar Domovine: Česar niso dosegli v parlamentu, skušajo na ulici
Čeprav so protestniki poudarjali, da vlada nima večine in bi zato morali iti na predčasne volitve, je jasno, da je »večina« s tem interesom še manjša. Kljub temu, da koaliciji že v drugo ni uspelo zamenjati predsednika državnega zbora Igorja Zorčiča, znova je zmanjkal en glas, se zdi, da volitve vendarle še niso za vogalom.
Leva politična, akademska in nevladniška scena se je tako organizirala in prek pritiska z ulice želi izsiliti, da bi si premislil še kakšen poslanec. Še pred nekaj tedni osovraženi Igor Zorčič je tako zdaj v njihovih očeh (vsaj začasno) junak. Ali pa bo to prineslo tudi poslabšanje epidemiološke situacije v državi, bomo šele videli, so še zapisali na Domovini.
