Matjaž Merljak (1975) je voditelj na Radiu Ognjišče. Od leta 2000 pokriva tudi področje Slovencev po svetu. Redno sodeluje z mediji, kulturnimi, verskimi in političnimi zastopniškimi organizacijami v zamejstvu in izseljenstvu. Širok in dober vpogled v tematiko krepi z obiski in neposrednimi stiki na terenu.
Tretja nedelja v novembru je posvečena spominu na žrtve prometnih nesreč. Ob tem smo se v petkovem jutranjem programu pogovarjali s predsednikom Zavoda Varna pot Robertom Štabo. Med drugim je povedal, kakšen pomen ima vera pri soočanju s posledicami prometnih nesreč.
Delegacija izvršnega odbora Sveta slovenske skupnosti v Italiji je prejšnji teden obiskala kraje v Kanalski dolini in se z domačini najprej sestala na novem sedežu Slovenske skupnosti v Ukvah, potem pa obiskala še župana Aleksandra Omana v občini Naborjet.
Ocenjuje se, da je Slovencev v Srbiji danes okrog10 tisoč, od tega v Vojvodini 2 tisoč 700, največ v Novem Sadu - 532. Prvo slovensko društvo je bilo ustanovljeno leta 1997, in sicer Kredarica v Novem Sadu. Danes deluje dvanajst slovenskih društev, poleg Kredarice še v Beogradu, Nišu, Boru, Kragujevcu, Zaječarju, Leskovcu, Zrenjaninu, Subotici, Vrščcu, Rumi in Pančevu. V štirih delujejo tudi pevski zbori.
O čem se pogovarjate zadnje dni? O zdravju, bolezni, o deževnem vremenu, morda vas je doletela in razjezila kakšna kazen za prometni prekršek, aha, o politiki, nekateri se pogovarjajo tudi o slavnih, ki sodelujejo v resničnostnem šovu. Prav zato tudi zvečer gledajo televizijo, da se imajo v službi ob kavi kaj pogovarjati. V naših pogovorih je dostikrat veliko praznega, nepomembnega. Prezremo pa pravi resničnostni šov, življenje z vsemi razsežnostmi. Kolikokrat si upamo spregovoriti o svojih občutkih in doživljanjih življenja, pa o Bogu in njegovi vlogi v njem?
Brez dvoma je pesem bistveni element v življenju vsake izseljenske skupnosti. Posameznika vodi v družbo enakih in ga na krilih melodij in besedil povezuje z daljno izgubljeno domovino. Če sprejmemo dejstvo, da je slovenskemu človeku pesem vedno bila zelo pri srcu, ni čudno, da so v vseh naših izseljenskih skupnostih delovali, in še delujejo, razni bolj ali manj kvalitetni zbori.
