Jože Bartolj
Jože Bartolj je urednik za kulturo na Radiu Ognjišče.
Ker predvolilnih televizijskih soočenj nisem spremljala, me je Pahorjev nastop po razglasitvi rezultatov naravnost fasciniral. Zdelo se mi je, da je resnično naštudiral množico, ki ima »vsega poln kufer« in ki, če že na razpolago nima novih obrazov, želi voliti vsaj novo retoriko.
V eni slovenski vasi se je v trdih časih komunističnega režima, ko je bilo Cerkvi treba na vse načine pokazati kakšna da je, en možak odločil (ali pa mu je bilo naročeno), da opravi veliko potrebo pred cerkvena vrata. Pa mu je ob tem vèlikem dejanju padla iz žepa denarnica, zato ljudem zjutraj, ko so prihajali k maši, ni bilo težko identificirati junaka nočnega dejanja.
Pred dnevi je v medijih zakrožila novica o tem, da kranjski poslovnež Jože Anderlič na mestu nekdanjega Kolizeja ne bo smel graditi v merah, kakršne si je zamislil. Ko je kak dan pozneje Anderlič pričakovano obelodanil, da pod takimi pogoji investicije pač ne bo nadaljeval, se je projekt, kot kaže, zaključil.
Predstavljajte si osrednje slovenske škofe, filozofa Stresa, dobrovoljnega Urana, lepoumnika Rodeta in pobožnega Šuštarja, kako s svojimi duhovniškimi huntami tekajo po deželi in s šmajserji trebijo še zadnje zagovornike prejšnjega režima. Se vam domišljija zatika?
V tekmi za predsedniški stolček so le trije resni kandidati. Favorit »establišmenta« je sedanji predsednik, ki pa je – žal – objektivno najslabši predsednik, kar smo ga imeli. O zadnjem partijskem sekretarju težko rečemo kaj dobrega, o njegovem nasledniku, ki mu je bolezen preprečila dostojno opravljanje funkcije je bolje molčati, o sedanjem, ki se je šel zdraviti v Avstrijo, ki deli državljane na drugorazredne, nepotrebne in privilegirano prve, pa moramo še izgubljati besede.