Pet velikih s klobuki

| 09.01.2013, 14:30 Jože Bartolj

Razmišljanje je dejavnost, ki jo zmeraj, še posebno pa v sedanjih razmerah, močno potrebujemo, na ravni vsakega posameznika, na ravni organizacij, podjetij, političnih strank, vlade in voditeljev vsega, kar se kje dogaja. Pa sploh znamo razmišljati? Dr. Edward de Bono, svetovno znani strokovnjak za raziskovanje delovanja človeških možganov in tehnik razmišljanja pravi, da je razmišljanje veščina, ki se jo je treba učiti.

Pravi, »da je glavna ovira pri razmišljanju zmeda«. V nas se naenkrat mešajo informacije, čustva, pozitivni in negativni pogledi ter kreativnost. O vsakem od teh dejavnikov bi lahko rekli kakšno besedo. Na primer o informacijah, koliko so res dejstva in koliko interpretacije? Pomembno vprašanje za medije pa tudi za vsakega posameznika, ki se spušča v pogovor o čemerkoli. Filozof Sokrat je ravno s preverjanjem poznavanja dejstev jezil svoje someščane in oblastnike, ker jim je dokazoval, da premalo ali nič ne vedo. Prav zanimivo si je zamišljati, kako bi Sokrat danes hodil po ljubljanskih ulicah in postavljal vprašanja demonstrantom, recimo o finančnih in gospodarskih razmerah, pa o zakonih in predpisih. Odgovori na ta vprašanja bi bili verjetno zamegljeni s čustvi, ki botrujejo tudi izražanju o negativnih in pozitivnih straneh. Predvsem pa nam manjka idej za rešitve problemov in poti za realizacijo dobrih idej. Z metodo 6 klobukov E. de Bono usmeri razmišljanje v šest smeri, ki jih označi s šestimi raznobarvnimi klobuki: bel pomeni dejstva, črn negativne vidike, rumen sončne, pozitivne vidike, zelen upanje, klitje, to so ideje za rešitve problemov, rdeč pomeni izražanje čustev, moder pa je namenjen vodenju skupinskega razmišljanja skupinah, za kar je potrebna modrost.

Na spletnem portalu MMC RTV Slovenija je objavljenih nekaj pogovorov z znanimi slovenskimi državljani o dveh skupinah »petih velikih« dejavnikov v slovenski družbi: slavi, moči, oblasti, denarju in vplivu na eni strani ter dostojanstvu, časti, ugledu, ponosu in poštenju na drugi strani. Razmere v družbi je treba seveda spoznavati v realnosti, torej tudi z negativnih vidikov, vendar menim, da je bilo čustveno razgretega javnega izražanja črnogledosti kar povprek v zadnjem obdobju že na ulicah veliko, zato so me v objavljenih pogovorih na MMC RTV Slovenija zanimala mnenja znanih državljanov Slovenije o svetlih, pozitivnih straneh v naši družbi in ideje za prihodnost.

Petra Matos, okoljevarstvenica in voditeljica odmevne akcije Očistimo Slovenijo, pravi, da imamo v Sloveniji velik potencial, ker smo se ljudje pripravljeni povezati, če vidimo, da gre za pravo stvar. Njena ideja, da bi namesto ljudi in plač obdavčili tiste proizvode, ki se jih ne da ponovno uporabiti je gotovo vredna, da jo okoljevarstvene nevladne organizacije predlagajo, morda so jo že in, da jim pristojna ministrstva v vladi prisluhnejo. Predlog je skladen z ugotovitvijo, da mora trajnostni razvoj upoštevati poleg ekoloških tudi ekonomske in socialne vidike.

Dr. Miro Cerar, pravnik in univerzitetni profesor, je poudaril, da imamo v Sloveniji v osnovi dober politični sistem s parlamentarno in ustavno demokracijo. Nezadovoljstvo, ki ga lahko imamo do mnogih stvari, se moramo naučiti izražati na kulturen način. Civilna družba mora sodelovati z državnimi institucijami, te pa jo morajo upoštevati pri svojih odločitvah. Ideje Mira Cerarja kličejo po vzgoji za demokracijo in k vzgoji za kulturno obnašanje. Ob njih se lahko ohrabrijo tisti, ki se že zdaj trudijo za kakovostno vzgojo v šolah in delu v nevladnih organizacijah. Za delovanje civilne družbe je treba žrtvovati veliko prostega časa, vložiti veliko naporov. Toda ali ne zahtevajo tudi protesti in tako imenovane vstaje v zadnjem obdobju veliko časa, denarja in napora, a se v veliki meri izražajo destruktivno.

Anica Mikuš Kos je pediatrinja in predsednica Združenja za promocijo prostovoljstva,. Zanimiva je njena misel o odločitvi za aktivno delovanje posameznika. Tudi, če se nekdo čuti še tako nepomembnega in na dnu družbe, lahko s svojo odločitvijo, da se aktivira za kakšno koristno stvar, obdrži in ne potone v psihološkem smislu. Vrednost dejavnosti za bližnjega je bistvo krščanskega evangelija. To vrednost je v skrajno težkih razmerah odkril in človeštvu razkril tudi psiholog v taborišču smrti, Viktor Frankl.

Domen Kompjut, študent univerze v Cambridgeu, je poudaril pomen izobraževanja na vseh področjih človeškega zavedanja, na čim bolj raznolikih področjih. Le tako bomo lahko aktivni državljani, ki lahko skupaj gradimo prijetno državo.

Marjan Batagelj, podjetnik in direktor Postojnske jame nam je razkril njihovo poslovno odločitev: dividendna politika je taka, da ne izplačujejo več kot 25 odstotkov dobička, tako da ne more priti do izčrpavanja podjetja. Če bi tako ravnali vsi, ki so si svojim poslovnim ravnanjem prislužili naziv tajkun in tisti, ki so se, ali se še zavzemajo za tako imenovani nacionalni interes, bi bilo najbrž danes v Sloveniji drugače.

Od idej do njihove realizacije je še dolga pot. Morda zato mnogo dobrih idej ni nikoli realiziranih. Vsak posameznik, vsaka organizacija, skupina pa ima v vsakem trenutku ob vsakem problemu na voljo dve poti. Ena je pot obtoževanja vsega in vseh okrog sebe, druga pa je pot iskanja rešitev. Po kateri poti hodijo danes tisti, ko organizirajo in izvajajo množične proteste in vstaje? Po kateri od teh dveh poti hodi naš parlament, sindikalne organizacije?. Za katero se vsak dan v družini in na delovnem mestu odloča vsak izmed nas? Sogovorniki v pogovoru o »pet velikih« dejavnikih v družbi so gotovo pokazali nekaj smerokazov za pot iskanja rešitev.

Več komentarjev na Casnik.si