Jože Bartolj
Jože Bartolj je urednik za kulturo na Radiu Ognjišče.
V eni slovenski vasi se je v trdih časih komunističnega režima, ko je bilo Cerkvi treba na vse načine pokazati kakšna da je, en možak odločil (ali pa mu je bilo naročeno), da opravi veliko potrebo pred cerkvena vrata. Pa mu je ob tem vèlikem dejanju padla iz žepa denarnica, zato ljudem zjutraj, ko so prihajali k maši, ni bilo težko identificirati junaka nočnega dejanja.
Pred dnevi je v medijih zakrožila novica o tem, da kranjski poslovnež Jože Anderlič na mestu nekdanjega Kolizeja ne bo smel graditi v merah, kakršne si je zamislil. Ko je kak dan pozneje Anderlič pričakovano obelodanil, da pod takimi pogoji investicije pač ne bo nadaljeval, se je projekt, kot kaže, zaključil.
Predstavljajte si osrednje slovenske škofe, filozofa Stresa, dobrovoljnega Urana, lepoumnika Rodeta in pobožnega Šuštarja, kako s svojimi duhovniškimi huntami tekajo po deželi in s šmajserji trebijo še zadnje zagovornike prejšnjega režima. Se vam domišljija zatika?
V tekmi za predsedniški stolček so le trije resni kandidati. Favorit »establišmenta« je sedanji predsednik, ki pa je – žal – objektivno najslabši predsednik, kar smo ga imeli. O zadnjem partijskem sekretarju težko rečemo kaj dobrega, o njegovem nasledniku, ki mu je bolezen preprečila dostojno opravljanje funkcije je bolje molčati, o sedanjem, ki se je šel zdraviti v Avstrijo, ki deli državljane na drugorazredne, nepotrebne in privilegirano prve, pa moramo še izgubljati besede.
Ena od največjih nočnih mor prvega mandata dr. Danila Türka so gotovo slovenski katoličani. Medtem ko mu vzhičeno slovensko ljudstvo nasploh ploska za vsako figo, v zvezi z njimi tako rekoč ničesar ne uspe narediti prav. Pri tem predsednika glede na prvo petletko skorajda ne bi mogli dolžiti, da ima o katerem koli bistvenem vprašanju slovenske družbe jasno izdelano mnenje.