V oddaji Naš gost smo gostili prekmurskega ustvarjalca: pisatelja, pesnika, scenarista in dramatika Ferija Lainščka, ki živi in ustvarja v Murski Soboti. Napisal je več kot sto književnih del, ki jih zaznamujejo prekmurska pokrajina in njeni ljudje.
Za svoje delo je prejel številne nagrade: za roman Ki jo je megla prinesla je prejel nagrado Prešernovega sklada, Kresnika za romana Namesto koga roža cveti in Muriša, Desetnico za knjigo Pesmi o Mišku in Belamiški, Večernico za knjigo pravljic Mislice, ...; leta 2021 je za svoje življenjsko delo prejel tudi Prešernovo nagrado. Feri Lainšček je tudi slovenski pisatelj, čigar literarna dela so doživela največ filmskih adaptacij (Petelinji zajtrk, Halgato, Hit poletja, Šanghaj, ...). Uveljavil se je tudi na področju mladinske književnosti, kratke proze, radijskih in lutkovnih iger, filmskih scenarijev ter kot pisec popevk in šansonov. Letos zaključuje trilogijo Kurji pastir, s katero na prav poseben način popisuje svoje otroštvo.
O vračanju v otroštvo ob pisanju trilogije Kurji pastir: »To vračanje mi je omogočilo, da zdaj bolje poznam lastno otroštvo, bolje poznam samega sebe, bolje poznam svoje starše, bolje poznam to okolje, vaško, ki me je vzgojilo, iz katerega sem izšel. Razumem, zakaj so se nekatere stvari dogajala, tako kot so se. Zakaj sta oče in mama recimo v neki situaciji ravnala tako kot pač sta, pa jaz tega nisem razumel. Zdaj pa razumem, skratka, veliko sem pridobil s tem pisanjem in na nek način, če uporabim izraz, ki je sicer pri nas nekako zlorabljen, doživel neko spravo, neko pomiritev. Moj pogled nazaj je zdaj miren, moj pogled naprej lepši.«
O hvaležnosti staršem : »Ker sta mi dala največ, kar lahko daš, to je na eni strani upanje in na drugi strani zaupanje.«
O prekmurščini: »Vsekakor je prekmurščina moj materni jezik, ker jaz do osnovne šole slovenščine praktično nisem poslušal. Ker čas mojega otroštva je čas, ko ni bilo televizije, še radijskega sprejemnika doma nismo imeli. Tako da me je res do osnovne šole obkrožala prekmurščina in upravičeno rečem, da je to pač materni jezik.«
Nikoli nisem iskal nekega javnega priznanja, nisem iskal neke slave. Nisem iskal nekega bogastva skozi to literaturo. Iskal sem občutke lepega in smisel življenje.
O tem, zakaj piše: »Nikoli nisem iskal nekega javnega priznanja, nisem iskal neke slave. Nisem iskal nekega bogastva skozi to literaturo. Iskal sem občutke lepega in smisel življenje.«
O Jungovem razmišljanju, da je bolje in pametneje Boga zavestno priznati, sicer bo na njegovo mesto vstopilo nekaj drugega, praviloma nezadostnega in neumnega: »Jung mi je neskončno pomagal v življenju in tudi njegovo razumevanje, njegove lastne duhovnosti mi je veliko pomagalo. Moram reči, da na zelo podoben način doživljam, tudi še zdaj po tolikih letih, to njegovo iskanje presežnega in se na tak način zavedam, da je res vse skupaj razplasteno v neskončnost, in da je ta neskončnost pravzaprav božanska.«
V 79. letu se je po težki bolezni poslovil in odšel v Očetovo naročje duhovnik msgr. dr. Jožko Pirc. Zadnja leta je bil župnik v Bertokih in v Sv. Antonu.
V Kopru bo to nedeljo Pohod za življenje pod geslom Srce bije že 22. dan po spočetju!. V programu, ki se bo začel ob 12.00 v Taverni, bodo spregovorili zdravnica Urša Zaletel, uspešni podjetnik ...
Mineva leto dni od izvolitve papeža Leona XIV., ki sta ga zaznamovali dve večji potovanji na Bližnji vzhod in v Afriko, konzistorij s kardinalskim zborom, prilagoditve in prenove v rimski kuriji ...
Oskar Savarin je popotnik, vodnik, raziskovalec, pa tudi pisatelj in uspešen podjetnik. Je ustanovitelj in lastnik Agencija Oskar. Gostili smo raziskovalca, ki je pred tridesetimi leti odšel na ...
V ciklu oddaj Globine, ki nosi naslov Korenine vere, letos raziskujemo enega najvplivnejših besedil človeške civilizacije – Staro zavezo. Pod vodstvom biblicista in škofa dr. Jurija Bizjaka ...
Nova varuhinja človekovih pravic dr. Simona Drenik Bavdek je v prvih stotih dneh mandata že opozorila na številne sistemske težave v Sloveniji, od dolgotrajne oskrbe, položaja delavcev in romske ...
