V oddaji Naš gost smo gostili prekmurskega ustvarjalca: pisatelja, pesnika, scenarista in dramatika Ferija Lainščka, ki živi in ustvarja v Murski Soboti. Napisal je več kot sto književnih del, ki jih zaznamujejo prekmurska pokrajina in njeni ljudje.
Za svoje delo je prejel številne nagrade: za roman Ki jo je megla prinesla je prejel nagrado Prešernovega sklada, Kresnika za romana Namesto koga roža cveti in Muriša, Desetnico za knjigo Pesmi o Mišku in Belamiški, Večernico za knjigo pravljic Mislice, ...; leta 2021 je za svoje življenjsko delo prejel tudi Prešernovo nagrado. Feri Lainšček je tudi slovenski pisatelj, čigar literarna dela so doživela največ filmskih adaptacij (Petelinji zajtrk, Halgato, Hit poletja, Šanghaj, ...). Uveljavil se je tudi na področju mladinske književnosti, kratke proze, radijskih in lutkovnih iger, filmskih scenarijev ter kot pisec popevk in šansonov. Letos zaključuje trilogijo Kurji pastir, s katero na prav poseben način popisuje svoje otroštvo.
O vračanju v otroštvo ob pisanju trilogije Kurji pastir: »To vračanje mi je omogočilo, da zdaj bolje poznam lastno otroštvo, bolje poznam samega sebe, bolje poznam svoje starše, bolje poznam to okolje, vaško, ki me je vzgojilo, iz katerega sem izšel. Razumem, zakaj so se nekatere stvari dogajala, tako kot so se. Zakaj sta oče in mama recimo v neki situaciji ravnala tako kot pač sta, pa jaz tega nisem razumel. Zdaj pa razumem, skratka, veliko sem pridobil s tem pisanjem in na nek način, če uporabim izraz, ki je sicer pri nas nekako zlorabljen, doživel neko spravo, neko pomiritev. Moj pogled nazaj je zdaj miren, moj pogled naprej lepši.«
O hvaležnosti staršem : »Ker sta mi dala največ, kar lahko daš, to je na eni strani upanje in na drugi strani zaupanje.«
O prekmurščini: »Vsekakor je prekmurščina moj materni jezik, ker jaz do osnovne šole slovenščine praktično nisem poslušal. Ker čas mojega otroštva je čas, ko ni bilo televizije, še radijskega sprejemnika doma nismo imeli. Tako da me je res do osnovne šole obkrožala prekmurščina in upravičeno rečem, da je to pač materni jezik.«
Nikoli nisem iskal nekega javnega priznanja, nisem iskal neke slave. Nisem iskal nekega bogastva skozi to literaturo. Iskal sem občutke lepega in smisel življenje.
O tem, zakaj piše: »Nikoli nisem iskal nekega javnega priznanja, nisem iskal neke slave. Nisem iskal nekega bogastva skozi to literaturo. Iskal sem občutke lepega in smisel življenje.«
O Jungovem razmišljanju, da je bolje in pametneje Boga zavestno priznati, sicer bo na njegovo mesto vstopilo nekaj drugega, praviloma nezadostnega in neumnega: »Jung mi je neskončno pomagal v življenju in tudi njegovo razumevanje, njegove lastne duhovnosti mi je veliko pomagalo. Moram reči, da na zelo podoben način doživljam, tudi še zdaj po tolikih letih, to njegovo iskanje presežnega in se na tak način zavedam, da je res vse skupaj razplasteno v neskončnost, in da je ta neskončnost pravzaprav božanska.«
Pred nami je obisk Christopherja Westa. Gre za enega največjih poznavalcev teologije telesa, ki jo je zapisal sveti papež Janez Pavel II., West pa jo je prevedel v jezik, ki ga lahko razumemo vsi. ...
V Baziliki Marije Pomagaj na Brezjah so se na Večer krščanskih izročil pri sveti maši združili Slovenci iz domovine, zamejstva in sveta ter se priporočili Mariji Pomagaj, da bi varovala slovenski ...
Novi provincial slovenskih jezuitov p. Marjan Kokalj DJ je svojo službo nastopil 25. maja, na binkoštni ponedeljek in praznik Marije ob poti, ki je zavetnica jezuitov. Nasledil je dosedanjega ...
Medijski govor je od nastanka radia in potem razvoja televizije imel velik, lahko rečemo največji vpliv na oblikovanje pravorečja. Slovenski radio se je začel pred skoraj 100 leti, in sicer leta ...
Nedelja, cerkveni tednik naših rojakov letos praznuje stoletnico in ima velik pomen za Cerkev, družbo in sožitje na avstrijskem Koroškem. Obletnici smo pozornost posvetili v oddaji Slovencem po ...
Slovenski šolski muzej je Muzej leta. Stanovski kolegi so ob izboru izpostavili delo zadnjih petih let v muzeju ter postavljeno stalno razstavo »Šola je zakon«, ki ni samo pripoved o zgodovini ...