Naravno pravo protistrup relativizmu?

Papež in Sveti sedež | 16.12.2009, 19:57 Robert Božič

Osrednji lik sredine papeževe kateheze je bil teolog Janez iz Salisburyja, ki je živel v 12. stoletju. Sveti oče je med drugim spregovoril o odgovornosti medijev, da objavljajo sporočila polna modrosti, ki jih navdihujejo resnica, dobrota in lepota. Sicer pa je bila rdeča nit tokratne papeževe kateheze naravno pravo kot protistrup za diktaturo relativizma.

Papež je devet tisoč vernikom, ki so se zbrali v dvorani Pavla VI. dejal, da obstaja objektivna in nespremenljiva resnica, ki ima svoj izvor v Bogu. Do nje pa lahko pride vsak človek. Gre za naravno pravo, v katerem naj bi svoj navdih našli človeški zakoni in politične ter verske oblasti, da bi lahko delovali za skupno dobro, je dejal papež. V svojem nagovoru je namreč spregovoril o naravnem pravu kot protistrupu diktaturi relativizma. Iz naravnega prava pa izhaja, da ima vsak človek svoje pravice.

V nekaterih državah opažamo zaskrbljujoč razkorak med razumom, katerega naloga je ta, da odkrije etične vrednote, povezane s človekovim dostojanstvom, in svobodo, ki ima v sebi odgovornost sprejeti in spodbujati te vrednote.

„Pravični so samo tisti zakoni, ki varujejo svetost človeškega življenja in zavračajo splav, evtanazijo ter predrzne genetske poskuse, zakoni, ki spoštujejo dostojanstvo zakona med moškim in žensko in ki izvirajo iz pravične laičnosti države.“ Slednja pa naj bi po papeževih besedah vedno varovala versko svobodo. Pri tem je papež omenil še zakone, ki upoštevajo načelo subsidiarnosti in solidarnosti na narodni in mednarodni ravni. Sicer bo prevladala diktatura relativizma, je dejal papež, ki ne priznava ničesar absolutnega in človeku prepušča končno odločitev o vsem.

Benedikt XVI. je ob sklepu navedel svojo okrožnico Ljubezen v resnici, v kateri se obrača na vse ljudi dobre volje. Vabi jih k prizadevanju za to, da družbeno in politično delovanje ne bi bilo nikoli ločeno od objektivne resnice o človeku in njegovem dostojanstvu. Resnice in ljubezni, ki ju to dostojanstvo razkriva, ni mogoče proizvesti, ampak le sprejeti. Njun vir ni in ne more biti človek, ampak Bog, saj je on Resnica in Ljubezen. To pa je po papeževih zelo pomembno za človekov razvoj. Tudi poklicanost k temu razvoju ni le preprosta človekova odločitev, ampak je po papeževih besedah zapisana v božjem načrtu, ki ga moramo svobodno sprejeti.