Poslanici mariborskega in ljubljanskega nadškofa
Cerkev na Slovenskem | 24.12.2009, 20:50
Ljubljanski in mariborski nadškof Alojz Uran in Franc Kramberger, sta v svojih božičnih poslanicah spregovorila o miru in življenju. Tako je nadškof Uran izpostavil, da je za običajno družino očeta, matere in otrok v naši družbi čedalje manj prostora, vse druge oblike skupnega življenja postajajo privilegirane. Nadškof Kramberger pa je izpostavil, da je „Božji Sin tudi dandanes med nami kot Beseda življenja, iz katere vedno znova črpamo resnico za pot v prihodnost.
Božično voščilo nadškofa Alojza Urana
Božični praznik danes poznajo vsi ljudje. Praznujemo ga različno: nekateri se veselijo prostih dni, drugi priložnosti za nakupovanje, tretji veselega decembra ali uživanja novoletnih počitnic. Za mnoge je božič družinski praznik, ko so vsaj nekaj časa lahko vsi skupaj.
Verski običaji marsikoga predramijo, da se v spominu vrača v otroštvo in zahrepeni po toplini, ki jo je nekdaj doživljal. Različne življenjske preizkušnje tovrstne želje še okrepijo.
Skrivnost vere nam osrednje sporočilo božičnega dogodka želi znova posredovati. Mlada družina, Jožef, Marija in Jezus išče dom, razumevanje in sočutje. Ne najde drugega prostora kot zapuščeno votlino, stajo za živali izven mesta Betlehem.
Ali podobno vprašanje ne vznemirja nas tudi danes? Za običajno družino očeta, matere in otrok je v naši družbi čedalje manj prostora, vse druge oblike skupnega življenja postajajo privilegirane. Sporočilo božiča je jasno. Pred našimi očmi je sveta družina, ki je zgled vsem družinam. Skupnost po Božji zamisli, ki more edina nuditi otroku vse, kar potrebuje: telesno življenje, varnost očeta in nežnost matere, osebe za identifikacijo, duhovno sporočilo prednikov in odkrivanje smisla življenja.
Božji otrok prihaja, da razodene človekoljubnost Boga in bistvo človeka za vse čase.
Veselimo se čudeža življenja, ki je hlev spremenil v svetišče in ki se je približal vsem ubogim ter postal kruh za življenje sveta. Sprejmimo ga v svoje srce.
Tako bomo lahko povsod prinašali veselje in sporočilo, da Bog še ni obupal nad človekom in tudi najbolj izgubljenemu bitju omogoča nov začetek.
Vsem vam, posebej bolnim, obupanim, zasvojenim in zapornikom voščim mir božične noči, ki naj vas z Božjim blagoslovom spremlja tudi v novem letu 2010.
Božično voščilo nadškofa Franca Krambergerja
»Bog je svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak imel večno življenje. Bog svojega Sina ni poslal na svet, da bi svet sodil, ampak da bi se svet po njem rešil« (Jn 3,16-17). V teh dveh stavkih, ki jih je zapisal apostol Janez v svojem evangeliju, gledajo razlagalci vsebino celotnega krščanstva, posebej vsebino božiča kot praznika Božje ljubezni do človeka.
Dà, bôžič je praznik dobrote, ljubezni, družinske topline in povezanosti. Naša stara slovenska navada je, pa tudi drugod po svetu je tako, da za božične praznike drug drugega obdarimo. In prav je tako! To nas spominja na to, da nas je Bog vse obdaril z učlovečenjem svojega Sina, Jezusa Kristusa. Zato bi lahko božič imenovali praznik obdaritve.
Božji dar je naše odrešenje ali osvoboditev od oblasti greha in vsega zla. Ta dar smo prejeli pri krstu, ko smo prešli iz teme v luč, iz sužnosti greha v svobodo Božjih otrok, ko smo poleg svojega imena prejeli Kristusovo ime, postali smo kristjani, Kristusovi bratje in sestre. V moči tega daru smo stopili na pot novega življenja.
Božji dar je mir z Bogom, to je mir srca v zavesti, da je v našem življenju vse urejeno. Ta mir, ki ga daje samo Bog, se nadaljuje v miru med ljudmi, med narodi, na svetu, čeprav ravno na sveto božično noč tako boleče občutimo, da tega miru na tolikih mestih naše zemlje še ni.
Božji dar je ljubezen, ki nam jo je izkazal vsemogočni Bog in nam hkrati omogočil, da drug drugemu izkazujemo resnično in nesebično ljubezen. Zato je božični praznik, praznik iskrenega prijateljstva in človeške bližine med ljudmi.
Žal, ne vedo vsi za darove, ki nam jih daje v božični noči dobri Bog. Ne doživljajo jih vsi tako, kakor bi si to želeli, tudi če so verni in se morda udeležijo polnočnice ali stojijo pred jaslicami, jih občudujejo in strmijo v božični prizor. Vsem želimo, da bi odkrili Božje darove, jih sprejeli in jih samo tako globoko doživeli, da bi božični praznik pomenil zanje novo upanje za prihodnost.
Kar obhajamo na božični praznik, ni le spomin na Kristusovo rojstvo kot zgodovinski dogodek pred več kot 2000 leti, marveč je mnogo več. Trdno verujemo in prepričani smo, da je isti Božji Sin tudi dandanes med nami kot Beseda življenja, iz katere vedno znova črpamo resnico za pot v prihodnost, da je z nami kot luč v današnji temi, v duhovni in moralni zmedi, da je med nami kot trdna vez, ki nas povezuje z Bogom in med seboj, a na poseben način je med nami po sveti evharistiji, ki jo za božič kar trikrat slovesno obhajamo: opolnoči, zjutraj in prek dneva.
S temi mislimi želim vsem vam, vašim družinam, vsem bolnim, ostarelim, osamljenim, trpečim in kakor koli preizkušanim, posebej vsem rojakom po svetu, tistim, ki so se za praznike vrnili domov, ali pa so ostali v svoji drugi domovini, vsem pravoslavnim bratom, ki bodo obhajali praznik Kristusovega rojstva čez 14 dni, prav tako evangeličanom in vsem ljudem blage volje: blagoslovljene božične praznike, srečno, zdravo, veselo in upanja polno novo leto 2010!
