Lokalne volitve: Občine potrebujejo stabilno financiranje, Slovenija pa tudi pokrajine

Pogovor o 11. 11. 2026, 17:55 | Tanja Dominko

Pred nami so devete lokalne volitve v samostojni Sloveniji. Več kot 1,6 milijona volilnih upravičencev bo lahko izbiralo župane in občinske svetnike, ponekod tudi člane svetov krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti. Udeležba na lokalnih volitvah skozi leta upada, vse več je nestrankarskih kandidatov, v nekaterih občinah pa se za župansko mesto poteguje le en kandidat. O pomenu lokalne samouprave, izzivih občin, njihovem financiranju in ustanavljanju pokrajin smo v oddaji Pogovor o govorili z ministrico za lokalno samoupravo, regionalni razvoj in kohezijo dr. Moniko Kirbiš Rojs ter politologinjo prof. dr. Simono Kukovič.

Lokalna politika je predvsem politika konkretnih vprašanj

Dr. Simona Kukovič je poudarila, da je lokalna politika izrazito personalizirana, zlasti v manjših občinah, kjer se ljudje med seboj poznajo in poznajo tudi župana ter druge kandidate. V ospredju so predvsem vsakodnevne potrebe prebivalcev.
»Na lokalni ravni je v ospredju dejansko tisto, za kar lokalna raven konec koncev je, torej konkretni vsakodnevni problemi, ki jih imajo ljudje, storitve in dobrine, ki vplivajo na njihovo vsakodnevno življenje. Ideologija je potisnjena ob stran,« je pojasnila. Ob tem je opozorila, da se z velikostjo občine povečuje tudi vpliv ideoloških vprašanj, kar je posebej opazno v mestnih občinah.
Ministrica dr. Monika Kirbiš Rojs je župane označila za ene najbolj operativnih politikov v državi. »Župani se mi zdijo kot država v malem. Poznati morajo vse naloge, občani in občanke se obračajo neposredno nanje. Včasih ljudje niti ne ločijo, kaj sodi na državno in kaj na občinsko raven, zato morajo župani prisluhniti vsem in probleme ljudi tudi reševati.« Njihova vloga je bila po njenih besedah še posebej očitna v času epidemije covida-19 in poplav.

Vse več nestrankarskih kandidatov

Na letošnjih lokalnih volitvah je v 45 občinah le en kandidat za župana. Kukovič je opozorila, da je zaskrbljujoče predvsem to, da so med njimi tudi večje občine. V takšnih primerih imajo volivci omejeno možnost izbire. Opozorila je tudi, da nestrankarskost še ne pomeni nujno neodvisnosti.
»Če si nestrankarski, še ne pomeni, da si tudi neodvisen. Imamo kar nekaj primerov v Sloveniji, ko tisti, ki so označeni kot nestrankarski in kandidirajo s pomočjo podpisov občanov, v bistvu niso neodvisni, ker so morda celo vidni člani določenih političnih strank,« je pojasnila.
Po njenem mnenju je eden od razlogov za manjše zanimanje za kandidaturo tudi politična kultura. Politični funkcionarji so namreč pogosto deležni drugačne obravnave družbe in medijev, kar lahko ljudi odvrne od vstopa v politiko.
Ministrica je izrazila zaskrbljenost, da je zanimanja za profesionalno ukvarjanje s politiko vse manj. Sama bi sicer podprla časovno omejitev mandatov politikov, pri čemer bi bili lahko županski mandati nekoliko daljši, na primer pet ali šest let, omejeni pa na dva mandata. Ob tem je poudarila prednost neposrednih volitev županov: »Volimo človeka z imenom in priimkom, in dokler ga ljudje podpirajo, je prav, da dobi podporo, ker stoji za tem, kar obljubi, in potem skuša to uresničiti.«

Pokrajine kot razvojna priložnost

Ena pomembnejših tem pogovora je bila ustanovitev pokrajin. Slovenija ima 212 občin, vendar nima vmesne ravni lokalne samouprave, ki bi lahko prevzela nekatere naloge, za katere so posamezne občine premajhne, država pa se nanje odziva prepočasi.
Ministrica je povedala, da so pokrajine eden od štirih prednostnih projektov vlade. Slovenija je zaradi odsotnosti regionalne ravni po njenem mnenju tudi manj konkurenčna pri kandidiranju za evropska sredstva, saj imajo sosednje države vzpostavljene pokrajinske strukture, na katere se lahko obrnejo njihove lokalne skupnosti.
Zakonodaja za ustanovitev pokrajin je že pripravljena, vendar bo za njihovo ustanovitev potrebnih 60 poslanskih glasov. Ministrica zato razmišlja o postopnem pristopu: najprej bi opredelili naloge pokrajin in finančna sredstva, ki bi jih prenesli na regionalno raven, šele nato pa odločali o njihovem številu, sedežih in mejah.
»Če začnemo s tem, verjamem, da se bomo že v izhodišču skregali in projekt končali, kot se je to zgodilo vsaj že dvakrat v naši zgodovini samostojne Slovenije,« je opozorila. Pomembno se ji zdi, da najprej prepričajo ljudi o koristnosti pokrajin. »Če bodo ljudje rekli, da si pokrajine želijo, potem verjamem, da tudi politika ne bo upala reči ne.«
Tudi prof. dr. Simona Kukovič podpira vzpostavitev vmesne ravni lokalne samouprave, vendar zagovarja manjše število večjih in finančno avtonomnih regij. Opozorila je, da so slovenske občine v evropski primerjavi med najmanj finančno avtonomnimi. Če naj bi pokrajine učinkovito prevzele svoje naloge, morajo imeti tudi ustrezne finančne pristojnosti.

Občine potrebujejo predvidljivo financiranje

Pomemben izziv ostaja financiranje občin, predvsem določanje povprečnine, ki se vsaki dve leti usklajuje med državo in občinami. Kukovičeva meni, da bi morale občine višino povprečnine poznati za daljše obdobje vnaprej, saj bi tako lažje načrtovale svoje programe in investicije.
Opozorila je tudi, da je obstoječa formula za izračun povprečnine precej zapletena in enaka za vse občine, čeprav se te med seboj zelo razlikujejo. Pri izračunu bi bilo zato smiselno upoštevati tudi posebnosti posameznih okolij, na primer zahtevnejše zimske razmere in obsežno cestno infrastrukturo.
Ministrica je poudarila, da država in občine niso nasprotnice, ampak so na isti ladji. Napovedala je spremembe zakonodaje o financiranju občin in regionalnem razvoju. Občine po njenih besedah vztrajajo, da mora vsak prenos nalog z države spremljati tudi ustrezen prenos finančnih sredstev.
Glede zadolževanja občin je pojasnila, da se te zadolžujejo za razvojne projekte in ne za pokrivanje rednih stroškov. Brez tega številnih investicij, tudi evropskih projektov, ne bi mogle izvesti. Ob tem pa je opozorila na potrebo po premišljenem usmerjanju evropskih sredstev. Med pomembnimi potrebami manjših občin ostajajo predvsem kanalizacijski sistemi in vodovodi.

Razvoj mora ljudem omogočiti, da ostanejo doma

Kukovičeva je opozorila, da morajo občine razvoj prilagajati svojim dejanskim potrebam. Medtem ko nekatere še vedno potrebujejo osnovno infrastrukturo, se lahko druge bolj posvetijo kakovosti življenja in dodatnim storitvam za prebivalce.
Prihodnji razvoj bi moral po njenem mnenju upoštevati tudi evropsko usmeritev, imenovano pravica ostati. Ta pomeni, da ima vsak človek možnost bivati, delati, ustvariti družino in se razvijati v okolju, kjer si to želi, ne da bi se moral zaradi pomanjkanja priložnosti preseliti v večje urbano središče.
Pomembno priložnost vidi tudi v obnovi praznih hiš in stanovanj na podeželju, ki bi jih lahko namenili mladim družinam ali varnim oblikam bivanja za starejše.
Ministrica je ob tem potrdila, da se že kaže trend preseljevanja iz večjih mest v okoliške občine. Kot primera je navedla priseljevanje iz Maribora v Slovensko Bistrico ter iz Ljubljane v Ivančno Gorico in Grosuplje. Te občine se zaradi hitrega priseljevanja že srečujejo z izzivom, kako zagotoviti dovolj infrastrukture.

Raven oblasti, ki je najbližje

Ob koncu pogovora sta gostji volivce spodbudili k udeležbi na lokalnih volitvah. Ministrica je poudarila, naj ljudje pri presoji kandidatov ločijo med realnimi obljubami in populizmom. Prof. dr. Simona Kukovič pa je posebej poudarila, da so lokalne volitve izjemno pomembne, saj je lokalna oblast najbližje državljanom.
»Naj ne bodo lokalne volitve žrtve tega, da bi se ljudje odločili ostati doma. To je raven oblasti, ki je najbližje državljanom, in prav je, da svojo pravico in konec koncev tudi dolžnost izrabijo ter podprejo svojega kandidata,« je sklenila.