Škof Jurij Bizjak med snemanjem oddaje Globine | (foto: Izidor Šček)
Globine: Prerok Ezekiel – Videnja, novo srce in reka žive vode sredi izgnanstva
Globine | Blaž Lesnik
V enajsti oddaji cikla Globine: Med korenine vere se skupaj s škofom dr. Jurijem Bizjakom odpravljamo v čas babilonskega izgnanstva in odpiramo knjigo preroka Ezekiela. Ezekiel nas nagovarja z močnimi podobami – od skrivnostnega Božjega voza do vizije suhih kosti, ki znova oživijo, ter osvežujoče reke žive vode.
Kdo je bil Ezekiel?
Ezekielovo ime (Hiski-el) pomeni »Gospod je moja moč«. Svoje poslanstvo je opravljal ob reki Kebar v Babiloniji, kamor je bil odpeljan leta 597 pr. Kr., desetletje pred dokončnim porušenjem jeruzalemskega templja leta 587 pr. Kr.. Izraelsko ljudstvo se je ob izgubi domovine in svetišča našlo v kruti preizkušnji in globoki žalosti, kar opisuje tudi znameniti 137. psalm.
Njegova obsežna knjiga z 48 poglavji obsega tako opozorila in grožnje kot tudi pretresljiva besedila tolažbe. Škof Bizjak poudarja, da so ta starozavezna besedila presenetljivo aktualna in pisana na kožo sodobnemu človeku, saj nas sprašujejo, ali ostajamo zvesti sami sebi, svoji vesti in Božjim zapovedim.
Videnje Božjega voza in sladko-grenki zvitek
Ezekielovo preroško poslanstvo se začne z veličastnim videnjem Božjega voza ob viharju in ognju. V videnju nastopajo štiri nenavadna živa bitja:
- Lev (kralj divjih živali),
- Orel (kralj neba),
- Vol (kralj domačih živali) in
- Človek/Angel (krona stvarstva).
Ta štiri bitja simbolizirajo štiri evangeliste in opisujejo Kristusa kot kralja vesoljstva. Preden pa se prerok poda med ljudstvo, mora pojesti zvitek z Božjo besedo. Čeprav so bili na njem zapisani gorje in žalostinke, je bil zvitek v njegovih ustih sladek kot med, a v notranjosti grenek – kar škof Bizjak primerja z življenjskimi napori vsakega človeka, ki se z veseljem loti poslanstva, nato pa se mora soočiti s težavami in premagovati strme poti.
Odgovornost stražarja
Ezekiel svojega sporočila ni predajal le z besedami, temveč z izjemno drastičnimi simbolnimi dejanji pred očmi ljudstva: Obril si je glavo in brado ter ležal na boku, da bi ponazoril oskubljenost in trpljenje naroda. Pripravil si je tudi culo za izgnanstvo in si zavezal oči. Najhujša preizkušnja pa je bila izguba lastne žene, kar je služilo kot pretresljiva prispodoba izgube jeruzalemskega templja in Božje zaročenke.
Bog je Ezekiela postavil za stražarja Izraelove hiše. Njegova dolžnost je bila zatrobiti in opozoriti na nevarnost. Če ljudstvo posvari, je svojo dušo rešil, če pa jih ne opozori, bo Bog njihovo kri terjal iz prerokovih rok.
Ob tem škof Bizjak izpostavi tudi Ezekielov pravniški vidik o osebnih grehih. Prerok odločno zavrne stari pregovor, da so »očetje jedli kislo grozdje, otrokom pa delajo skomine«, ter poudari, da vsak posameznik odgovarja za svoja lastna dejanja pred Bogom. S tem ne nasprotuje Mojzesu, temveč dopolnjuje njegov vzgojni pogled in človeku odpira pot osebne svobode ter odgovornosti.
Novo srce, suhe kosti in reka žive vode
Ezekielova knjiga prinaša nekatere najlepših obljub celotnega Svetega pisma:
- Srce iz mesa namesto kamna: Bog obljublja, da bo iz človeka odstranil trdo, brezčutno kamnito srce in mu dal čuteče srce iz mesa ter novega Duha. Pri tej prenovi pa moramo aktivno sodelovati tudi sami.
- Dolina suhih kosti: Videnje utrujenega in obupanega naroda v prizoru razmetanih kosti v dolini. Ko prerok na Božji ukaz prerokuje, nastane šumenje, kosti se oblečejo v meso, ko pa vanje šine Božji Duh, vstane krepka in živa vojska.
- Reka žive vode izpod templja: Izpod praga novega templja priteče voda, ki iz dneva v dan raste v močno reko ter teče proti vzhodu dol v Mrtvo morje. Ko priteče tja, tudi mrtve vode oživijo in postanejo polne rib ter rodovitnih dreves.
»Gospod je tam« – Kje poiskati Božjo bližino danes?
Celotna Ezekielova knjiga se sklene z novim imenom mesta Jeruzalem: »Gospod je tam« (Jahve Šama). Škof dr. Jurij Bizjak ob zaključku oddaje opomni, da lahko Božjo prisotnost danes odkrijemo na treh ključnih mestih:
- Pogled v lastno notranjost in vest, saj človek v sebi nosi Božji odtis.
- Božja beseda, ki nam pomaga lažje prebrati to, kar je zapisano v naši duši.
- Hvaležnost za dobre ljudi, ki nas obdajajo v vsakdanjem življenju.
