Slomškova šiba v dobi umetne inteligence

Naš pogled 06. 10. 2026, 12:54 Mirjam Judež

Z včerajšnjim dnem smo zakorakali v Teden otroka, katerega geslo je otroško preprosto: »Dobro jutro, dober dan, naj te spremlja prav vsak dan.« Gre za preprost pozdrav mimoidočemu, s katerim mu lahko polepšaš dan.

Včeraj zjutraj je bil dežurni voditelj Jure Sešek. Omenil je, da daje velik pomen prijaznemu pozdravu Modrijan Blaž Švab, ki se rad spomni misli zdaj že pokojnega člana ansambla Štirje kovači Franc Šegovc. Ta je na vprašanje, kako bi spremenil svet, odgovoril, da bi ljudi naučil pozdravljati, saj je preprost pozdrav temelj spoštovanja, hvaležnosti in dobrih odnosov. Ko sem se odločila, da bom to vključila v današnje razmišljanje, je ravno včeraj mojo pot prečkal … ne boste verjeli: Blaž Švab. Seveda sem ga lepo pozdravila, on pa mi je z nasmehom pozdrav vrnil.
Mi pa se vrnimo se k osnovnemu bontonu, krepkemu stisku roke, nasmehu in pogledu v oči. Če nam pešajo že ti prvi koraki, se ne smemo čuditi, da postajamo družba osamljenih ljudi.

Umetna inteligenca nam je lahko v veliko pomoč, ne more pa nadomestiti delavnosti, vztrajnosti in zdrave kmečke pameti.

Včeraj so imeli svoj praznik učitelji (5. oktober je svetovni dan učiteljev), a razlogov za slavje ni veliko. Učiteljski poklic preživlja hudo krizo. Iz poslanstva, polnega ugleda, je postal uradniška služba, vloga učitelja pa je degradirana na raven servisnega delavca za starše – »stranke, ki imajo vedno prav«. Vsaka slaba ocena lahko sproži grožnje z inšpekcijami ali odvetniki. Prišli smo celo do točke, ko strokovna usposobljenost tistega, ki stopi pred tablo, marsikje ni več odločilna – pomembno je le, da je sploh še kdo pripravljen stopiti v razred.

Medtem ko nam primanjkuje učiteljev, pa šolski sistem duši še tekma za točke in ocene. Ne morem mimo kritike našega šolskega sistema, ki si zatiska oči pred svetom, v katerem živimo. Vzgojni vidik šole se je v veliki meri umaknil. Šola otroke že od prvega razreda naprej sili k učenju za ocene, rezultati nacionalnega preverjanja znanja so podpovprečni. Otroci ne razumejo naučenega, ne znajo povezovati znanja v celoto, splošna razgledanost je slaba.

Če starši odstranimo vsak kamenček na otrokovi poti, ga nismo zaščitili – oropali smo ga življenjske odpornosti in nove izkušnje.

Poglejmo, kako ravnajo drugod: na Japonskem otroci v prvih letih šolanja ne tekmujejo za točke. V ospredju je vzgoja značaja, bontona, empatije in medsebojnega spoštovanja. Šole nimajo čistilk; učenci vsak dan sami z metlo in krpo očistijo učilnice, hodnike in stranišča ter sami postrežejo malico. Ne gre za to, da bi uvažali njihov neizprosni izpitni pritisk, ampak njihovo osnovno spoznanje: spoštovanje ljudi in skupnosti se začne z metlo v roki in zavedanjem, da za teboj nihče ni dolžan pospravljati.

Hkrati pa si naše šolstvo zatiska oči pred svetom, v katerem že živimo. V učilnicah še vedno prevladuje piflanje podatkov, ki jih telefon najde v nekaj sekundah. Predmet o varni in kritični uporabi umetne inteligence bi moral biti v vseh šolah najpozneje včeraj. Medtem ko v razvitem svetu otroke že učijo, kako razkrinkati laži algoritmov in tehnologijo uporabiti za delo, se pri nas še vedno ukvarjamo predvsem s tem, kako bi jo prepovedali. Denimo v Južni Koreji država v šole uvaja pametne učbenike, ki se sproti prilagajajo ritmu posameznega otroka; hitrejšim učencem ponudijo zahtevnejše naloge, počasnejšim razlagajo snov po korakih. V bližnji prihodnosti dobrih položajev ne bodo dobili tisti s samimi peticami, ampak tisti, ki bodo znali umetno inteligenco uporabiti za reševanje realnih problemov. Naj priznam: tudi sama sem se pri pripravi današnjega komentarja in preverjanju podatkov posvetovala z umetno inteligenco, ki mi je med drugim pomagala besedilo zelo hitro skrajšati za 20 %. Umetna inteligenca nam je lahko v veliko pomoč, ne more pa nadomestiti delavnosti, vztrajnosti in zdrave kmečke pameti.

Red, meje in delo v mladosti niso nasilje, ampak otrokovo zavetje pred udarci življenja. Slomškova 'šiba' je aktualna tudi v dobi umetne inteligence.

Kje se otrok sploh nauči teh vrlin? Ne v šoli, ampak doma. Tam se nauči spoštovanja avtoritete, tam mora doživeti zdravo mero stresa in se naučiti reševati spore. Če starši odstranimo vsak kamenček na otrokovi poti, ga nismo zaščitili – oropali smo ga življenjske odpornosti in nove izkušnje. Ob prvi resni oviri bo preprosto zmrznil. Vse v življenju se podredi istemu zakonu: tvoje življenje bo ali lahko zdaj in težko kasneje, ali pa težko zdaj in kasneje lažje. Če izberemo »lahko sedaj« – npr. drsanje po telefonu namesto gibanja in hitro hrano namesto kuhanega kosila, bomo kasneje plačali visoko ceno z zdravjem. Podobno je z vzgojo: če otroku danes prihranimo vsak napor, vsako hišno opravilo, vsako soočenje z lastno napako in slabo oceno, smo zanj izbrali lažjo pot ta trenutek. Toda za tega mladega človeka bo življenje kasneje precej naporno.

Skoraj dvesto let nazaj je to isto resnico zapisal blaženi škof Anton Martin Slomšek, katerega god smo obhajali pred nekaj dnevi: »Kdor se v mladosti ne nauči ubogati in delati, bo v starosti suženj lastnih razvad.« In dodal opomin za vsakega zaščitniškega starša: »Pameten učenec ve, da šolska šiba manj boli kakor kasnejša palica življenja.« Ko je svaril: »Mati, ki otroku prizanaša pri delu in redu, mu ne izkazuje ljubezni, ampak mu koplje jamo,« je zadel naravnost v bistvo današnje vzgojne zablode. Slomšek je natanko razumel: red, meje in delo v mladosti niso nasilje, ampak otrokovo zavetje pred udarci življenja. Slomškova »šiba« je aktualna tudi v dobi umetne inteligence.

Še nekaj Slomškovih misli:

O namenu šole, znanju in vzgoji srca

• »V šoli se ne uči le za šolo, ampak za življenje.«

• »Znanje brez poštenja je meč v rokah razbojnika.«

• »Prazna je glava, ki ima veliko znanja, a prazno srce brez dobrote.«

• »Prava vzgoja ne dela učenjakov zgolj za ta svet, ampak plemenite ljudi za večnost.«

• »Šola naj ne bo le hiša črk, ampak delavnica kreposti in dobrih navad.«

• »Kakor se drevo upogiba, dokler je mlado, tako se mladost uči in oblikuje za vse življenje.«

• »Kdor hoče druge razsvetljevati, mora sam goreti.«

O delavnosti, trudu in disciplini

• »Mladost je setev, starost je žetev; kar boš v mladosti sejal, to boš v starosti žel.«

• »Brez truda in znoja ni pravega znanja; kar se z lahkoto dobi, se z lahkoto izgubi.«

• »Delavnost je mati vseh čednosti, lenoba pa začetek vsakega zla in pogube.«

• »Kdor se v mladosti ne nauči ubogati in delati, bo v starosti suženj lastnih razvad.«

• »Pameten učenec ve, da šolska šiba manj boli kakor kasnejša palica življenja.«

O učiteljih in njihovem poslanstvu

• »Učitelj ne uči le z besedo, temveč z zgledom; besede ganejo, zgledi vlečejo.«

• »Srečna šola, kjer učitelj z ljubeznijo uči in učenci z veseljem poslušajo.«

• »Kdor otroke uči, naj se sam ne neha učiti; le živa voda more odžejati žejnega.«

• »Učitelj naj bo otrokom oče, ne tiranski gospodar; z ljubeznijo dosežeš več kakor s strogostjo.«

• »Blagor narodu, ki ima modre, verne in delavne učitelje, zakaj v njihovih rokah leži prihodnost domovine.«

O starših in vzgoji v družini

• »Domača hiša je prva šola, starši so prvi in najvažnejši učitelji.«

• »Kdor otroku vse dopusti, mu največ škoduje; razvajen otrok je nesreča sebi in sramota staršem.«

• »Ljubiti otroka ne pomeni zmeraj mu ustreči, ampak ga naučiti premagovati samega sebe.«

• »Mati, ki otroku prizanaša pri delu in redu, mu ne izkazuje ljubezni, ampak mu koplje jamo neuspeha.«

• »Če hočete, da bodo vaši otroci pošteni ljudje, jim privzgojite spoštovanje do Boga, ljubezen do dela in strah pred lažjo.«

O jeziku, domovini in veri

• »Sveta vera bodi vam luč, materin jezik pa venec vaše omike.«

• »Narod, ki zaničuje svoj jezik in pozabi na svoje korenine, je kakor drevo brez korenin, ki ga podre prvi vihar.«

• »Učite se tujih jezikov, a ne pozabite domačega; tuji jeziki vam odpirajo vrata v svet, domači jezik pa odpira srce do svojih ljudi.«