Opozicija z referendumi, interpelacijami in ostrimi napadi zaustavlja delo vlade?

Oddaje 23. 09. 2026, 10:45 Tanja Dominko

Namesto pričakovanega obdobja miru je prvih sto dni nove vlade zaznamovalo stopnjevanje političnega boja. Opozicija je posegla po referendumih, napovedani so interpelacija in drugi pritiski, ob tem pa se v javnosti pojavljajo tudi zelo ostre oznake, med njimi primerjanje zakona o parlamentarni preiskavi s politično policijo. O politični jeseni, odnosu do opozicije, referendumih ter tudi o slovenskem odnosu do Izraela in Palestine sta v oddaji Spoznanje več, predsodek manj govorila Jelko Kacin in Peter Merše.

»Sto dni vlade« je v slovenski politiki očitno težko obdobje, v katerem po oceni gostov ni bilo veliko prostora za mir. Jelko Kacin je opozoril, da se po spremembah oblasti od osamosvojitve naprej pogosto zelo hitro začne politični spopad. Po njegovih besedah je bilo tako tudi tokrat. »Trdo so zagrabili to novo vlado, rušijo koalicijo, poskušajo na vsak način zmanjšati število glasov, ki so na voljo.«

Kacin je ob tem opozoril, da bi bilo v času zaostrenih geopolitičnih in gospodarskih razmer potrebnega več pragmatizma in manj političnega čustvovanja. Kot primer je navedel cene goriva in pričakovane stroške ogrevanja, kjer bi morala biti po njegovem mnenju v ospredju predvsem vprašanja, kako ukrepi vplivajo na življenje ljudi.

Referendumska jesen

Politično jesen bodo pomembno zaznamovali referendumi. 11. oktobra bo na zakonodajnem referendumu odločanje o zakonu o parlamentarni preiskavi, hkrati pa bodo potekali še trije posvetovalni referendumi – o RTV-prispevku, denarni socialni pomoči in volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah.

Peter Merše je opozoril, da je pri referendumih vedno nevarnost, da ljudje vsebinsko vprašanje razumejo tudi kot glasovanje za ali proti aktualni vladi. Sam sicer meni, da več referendumov na isti dan ni problematičnih, bolj vprašljivo bi bilo njihovo povezovanje z volitvami.

Po njegovem mnenju se je opozicija po nastopu nove vlade zelo intenzivno lotila referendumskih pobud, vlada pa je nato odgovorila z lastnimi pobudami. Pri tem je kot posebej pomemben izpostavil referendum o zakonu o parlamentarni preiskavi.

»Politična policija«? Kacin: To je ideološko blebetanje

Prav zakon o parlamentarni preiskavi je postal eno ostrejših bojišč med oblastjo in opozicijo. Nasprotniki sprememb so ga med drugim označevali kot uvajanje politične policije. Jelko Kacin je takšno primerjavo odločno zavrnil. »Parlamentarna preiskava ne more imeti nobene zveze s policijo, še manj pa s politično policijo. Politična policija je termin, ki preživi realno vrednotenje samo v enopartijskem sistemu.« Nato je dodal: »To pomeni, da bi morala zdaj politična policija preiskovati eno politično opcijo, pa drugo politično opcijo. To je čista neumnost. To je ideološko blebetanje, no, ali pa, recimo, ideološka driska, s katero se poskuša vendarle stvar popolnoma diskreditirati.«

Kacin meni, da je parlamentarna preiskava potrebna, vendar morajo biti zanjo postavljena jasna pravila. Po njegovih besedah je bil zakon, ki je urejal to področje, v Sloveniji dolgo časa del običajnega parlamentarnega delovanja.

Merše pa je opozoril na politično ozadje sedanje razprave. Po njegovih besedah so bile spremembe zakona v prejšnjem mandatu povezane tudi z željo po otežitvi parlamentarnih preiskav, med drugim v kontekstu preiskovanja poslov Roberta Goloba in Gen-I. Dodal je, da bi lahko parlamentarne preiskave odprle tudi vprašanja financiranja nekaterih nevladnih organizacij.

Opozicija in vprašanje alternative

Gostitelja sta se dotaknila tudi vprašanja, ali z vse intenzivnejšim delovanjem opozicija krepi svoj položaj ali pa se zaradi razdrobljenosti oddaljuje od oblikovanja prepričljive alternative.

Merše je bil kritičen do podobe vlade v senci, ki je po njegovem mnenju izpadla precej neprepričljivo. Tudi napovedana interpelacija ministra za notranje zadeve po njegovi oceni ne predstavlja posebej močnega političnega udarca.

Kacin pa je opozoril, da lahko opozicija z napadi na manjše koalicijske partnerje doseže celo nasprotni učinek od želenega. Po njegovem mnenju jim takšno ravnanje zmanjšuje možnosti za oblikovanje drugačne parlamentarne večine. »Mislim, da je koalicija trdna, ampak zdaj govorimo o stranki, ki formalno ni v koaliciji, je v opoziciji. Imamo majhno skupino in to je načelo divide et impera.« Po Kacinovih besedah bi se morala opozicija predvsem pripravljati na morebitni prihod na oblast, kadrovsko utrjevati svoje vrste in oblikovati jasno alternativo.

Socialna pomoč kot vprašanje odgovornosti

Eden od referendumov odpira tudi vprašanje vključevanja delovno sposobnih prejemnikov socialne pomoči v družbeno koristno delo. Kacin je takšen pristop predstavil kot način ponovne vključitve posameznika v družbo, ne kot kazen. »Družbeno koristno delo te pripravi do tega, da se ti odprejo nova obzorja, da dobiš izzive, da se vključiš, se resocializiraš, ponovno zaživiš, se ponovno postaviš na svoje noge.« Po njegovem mnenju je bistveno, da se socialna politika ne ustavi pri izplačevanju pomoči, ampak človeku pomaga ponovno vzpostaviti samostojnost in dostojanstvo.

Od nekdanjega prijateljstva z Izraelom do današnje podpore Palestini

Zanimiv del pogovora je bil namenjen tudi odnosu Slovenije do Izraela. Kacin je opozoril na zgodovinsko manj znano dejstvo, da so bili odnosi nekdanje Jugoslavije z Izraelom v prvih letih po nastanku izraelske države precej drugačni od današnje politične slike.

Spomnil je na pomoč, ki naj bi jo Jugoslavija nudila pri prihodu Judov v Izrael, pa tudi na sodelovanje v času prve izraelsko-arabske vojne. Omenil je tudi nekdanjega predsednika Milana Kučana, ki je po njegovih besedah pozneje ohranjal stike z Izraelom na najvišji ravni.

Danes je politični poudarek pri delu slovenske levice bistveno bolj usmerjen v podporo Palestincem. Merše je ob tem opozoril, da je podpora Palestini širši pojav svetovne levice, hkrati pa poudaril, da je treba pri obravnavi konflikta razlikovati med palestinskim prebivalstvom in Hamasom.

Oba sogovornika sta poudarila, da je trpljenje civilnega prebivalstva v Gazi tragedija, ki jo je treba razumeti, vendar pa je po njunem mnenju treba pri razumevanju konflikta upoštevati tudi napade Hamasa in širše varnostne okoliščine. Kacin je ob tem opozoril, da Slovenija vzdržuje stike tako z Izraelom kot s palestinsko stranjo: »Mi se včasih ukvarjamo z obema stranema. Tukaj pa poslušamo zgodbo, kot da se vlada ukvarja samo z Bibijem Netanjahujem, samo z njim in z nikomer drugim in da s Palestinci nima nobenih stikov, kar seveda ni res.«

Jesen bo politično pestra

Referendumi, interpelacija, razprave o socialni politiki, RTV, odnosu do Izraela in vprašanje parlamentarne preiskave tako napovedujejo zelo živahno politično jesen.

V ospredju pa ostaja vprašanje, ali bo politični boj med koalicijo in opozicijo ostal predvsem pri ostri komunikaciji in referendumskih pobudah ali pa bo vendarle več prostora tudi za vsebinsko razpravo o ukrepih, ki neposredno vplivajo na življenje ljudi.