Minister za finance v svoji pisarni | (foto: Tanja Dominko)
Šircelj: Primanjkljaj želimo znižati pod tri odstotke, novega davka na nepremičnine ne bo
Oddaje Tanja Dominko
Finančni minister Andrej Šircelj napoveduje, da bo vlada z rebalansom letošnjega proračuna primanjkljaj znižala pod tri odstotke BDP. Kot je povedal v oddaji Pogovor o za Radio Ognjišče, je finančno stanje države stabilno. »Denarja je dovolj, tukaj je problem samo to, da so prihodki manjši od odhodkov,« je dejal Šircelj. Kot glavni razlog za rast odhodkov je izpostavil plače oziroma plačno reformo, ki je bila po njegovem mnenju premalo finančno načrtovana. Rebalans bo vlada predvidoma obravnavala sredi septembra, ko bodo znane nove gospodarske napovedi. Te so za zdaj predvidevale približno 2-odstotno gospodarsko rast, vendar je Slovenija v drugem četrtletju dosegla približno petodstotno rast, zato minister pričakuje popravek napovedi navzgor. Rebalansu za leto 2026 naj bi sledila tudi prilagoditev proračuna za leto 2027 in priprava proračuna za leto 2028.
Pokojnine in socialni transferji naj ne bi bili prizadeti
Šircelj zagotavlja, da rebalans ne bo pomenil krčenja pokojnin in socialnih transferjev. Pokojnine so po njegovih besedah zagotovljene in stabilne, več prostora za spremembe pa vidi dolgoročno pri celotni socialni politiki. Vlada naj bi pri iskanju prihrankov posegala tudi na področje javne uprave, predvsem z nenadomeščanjem dela zaposlenih, ki izpolnijo pogoje za upokojitev.
Minister kot temelj za izboljšanje javnih financ vidi predvsem gospodarsko rast in večjo produktivnost. »Z večjo gospodarsko rastjo, večjo produktivnostjo, večjo ustvarjeno dodano vrednostjo lahko marsikaj naredimo,« je poudaril.
Ena izmed najzahtevnejših vprašanj bo to, kako zagotoviti maastrichtske kriterije in kako zagotoviti primanjkljaj v okviru teh treh odstotkov.
Napoved davčnih razbremenitev
Vlada po Šircljevih besedah pripravlja ukrepe za znižanje obremenitve dela. Med njimi so spremembe dohodnine, povečanje splošne davčne olajšave ter dodatne olajšave za mlade in tiste, ki zaključujejo študij. Konkretnega zneska višje splošne olajšave minister še ni razkril, napovedal pa je postopno povečevanje.
Spremenili naj bi se tudi dohodninski razredi, tako da bi posamezniki pozneje prehajali v višje davčne razrede. Šircelj je ob tem napovedal odpravo najvišje, 50-odstotne dohodninske stopnje.
Med ukrepi je tudi odprava prispevka za dolgotrajno oskrbo za upokojence. Po ministrovih besedah bi se s tem pokojnina povečala, pri letnem seštevku pa bi lahko šlo za približno 100 evrov.
Za bolj konkurenčno gospodarstvo vlada načrtuje tudi tako imenovano razvojno kapico, pri kateri bi se prispevki obračunavali le do določene višine dohodka. Ta je v interventnem zakonu postavljena pri 7.500 evrih.
Šircelj obenem napoveduje poenostavitve davčnih postopkov in poseben program za start-up podjetja. Pri nekaterih novih podjetjih bi bilo po njegovih besedah mogoče predvideti nižje davke ali celo oprostitev plačila davka v prvem oziroma drugem letu poslovanja.
»Novega davka na nepremičnine ne bo«
Minister je bil jasen tudi pri vprašanju morebitnega novega davka na nepremičnine oziroma davka na premoženje. »Novega ali kakršnega koli nepremičninskega davka ne bo,« je povedal.
Po njegovih besedah so nepremičnine že obdavčene prek nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, dodatno pa so obdavčene tudi nekatere večje oziroma druge nepremičnine. Prav tako vlada ne načrtuje splošnega davka na premoženje, ki bi zajel tudi hranilne vloge, delnice, obveznice in drugo premoženje. »Še enkrat, davka na premoženje ne bo,« je zagotovil.
Na področju najemnega trga pa minister kot ključno težavo izpostavlja pravno zaščito najemodajalcev. Po njegovem mnenju bi večja pravna varnost lahko spodbudila lastnike k oddajanju nepremičnin v najem.
Nižje trošarine tudi za goriva
Vlada si prizadeva za dodatno znižanje trošarin na naftne derivate. Slovenija je Evropsko komisijo zaprosila za možnost začasnega znižanja trošarin pod evropski minimum, poleg tega pa želi z zakonom o trošarinah znižati tudi obremenitev kurilnega olja.
»Iščemo vse možnosti, da bi ob trenutni naftni krizi oziroma kakršnemkoli dviganju cen nafte zagotovili kmetom, zagotovili ljudem čim cenejšo energijo,« je dejal Šircelj. Odločitev Evropske komisije pričakuje v prihodnjih dveh mesecih. Ob nižjih trošarinah je država v marcu, aprilu in maju po podatku, omenjenem v pogovoru, pobrala približno 39 milijonov evrov manj prihodkov. Minister pravi, da je treba pri tem tehtati med manjšim prilivom v proračun, kakovostjo življenja ljudi in gospodarskimi pogoji.
Posebej je izpostavil kmetijstvo. »Kmetijstvo je strateška panoga danes, tega se zavedamo vsi. Potem moramo pač kmetu omogočiti, da preživi,« je dejal. Po njegovem mnenju bi bilo strateško zgrešeno, če bi zaradi suše, naravnih nesreč in visokih stroškov ogrozili domačo proizvodnjo hrane.
Če bo Evropska komisija odobrila dodatno znižanje trošarin, vlada po ministrovih besedah ne namerava nujno že prvi dan izkoristiti celotnega možnega znižanja. Del prostora želi ohraniti tudi za morebitno nadaljnjo rast cen nafte. Cilj je predvsem stabilnejša cena goriv in manjša nihanja.
Pravica do gotovine ostaja, pripravlja se nov zakon
Šircelj je napovedal tudi nadaljevanje priprave posebnega zakona o dostopnosti in uporabi plačilnih sredstev. Namen zakona je po njegovih besedah zagotoviti, da bodo ljudje tudi v prihodnje lahko dostopali do gotovine, še posebej na podeželju, kjer se je število bankomatov zmanjšalo.
»Prvo, da ljudje lahko pridejo do gotovine,« je kot osnovno načelo zakona izpostavil minister. Zakon naj bi določil kriterije glede dostopnosti bankomatov, hkrati pa predvideva mrežo gotovinskih točk. Gotovino bi bilo tako mogoče dvigniti tudi v trgovinah, na poštah ali bencinskih servisih, pri čemer bi šlo za manjše zneske, predvidoma nekaj sto evrov.
Minister meni, da morajo banke pri tem upoštevati tudi svojo širšo družbeno vlogo. »To ni bančni denar, to je denar ljudi,« je poudaril in dodal, da mora biti dostop do lastnega denarja čim bolj enostaven.
Zakon naj bi banke zavezal tudi k postavitvi bankomatov na določenih območjih. Šircelj ocenjuje, da bodo banke to zmogle, čeprav opozarja na stroške in predvsem logistiko zagotavljanja varnosti ter oskrbe bankomatov z gotovino.
Ob tem je minister izrecno podprl tudi pravico do plačevanja z gotovino. »Pravica do gotovine mora ostati,« je dejal. Večje gotovinske transakcije so po njegovih besedah že urejene z zakonodajo na področju preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma.



