Papež na sedežu UNESCA: Preizkusni kamen naše človeškosti je skrb za najbolj ranljive

Novice 25. 09. 2026, 19:34 Marjana Debevec

Po prvem nagovoru predsravnikom francoskih oblasti se je papež odpravil na sedež organizacije ZN za izobraževanje, znanost in kulturo. V nagovoru je obsodil oblike despotizma ali barbarstva našega časa, pa tudi razčlovečenje človeka in humanizacijo strojev. Kot preizkusni kamen spoštovanja človekovega dostojanstva je navedel skrb za otroke v materinem telesu in na vojnih prizoriščih, ljudi s telesnimi in duševnimi ovirami, starejše, migrante.

V daljšem nagovoru je sveti oče navzočim na sedežu UNESCA zatrdil, da nobeno izobraževanje ni popolno, če se ne sooči z vprašanjem smisla. Iz tega pa izhaja temeljno vprašanje, kaj pomeni biti človek.

Rodili smo se kot otroci, kot bratje in sestre, saj nas povezuje naša človeškost. Rodili pa smo se tudi goli in potrebni pomoči, kar kot odrasli po papeževih besedah pogosto pozabimo.

»Če pozabimo na svoje rojstvo, to zamegli predstavo o človeškem življenju, ker ga ločuje od zgodovine, ki je skupna vsem nam. Življenje takrat ni več pojmovano kot dar, ampak kot blago.

Ne razumemo ga več kot klic k skrbi in odgovornosti, ampak kot proizvod, ki ga je treba izkoristiti.«

Biti človek pa po njegovih besedah pomeni tudi živeti odgovorno. S svojim prizadevanjem lahko človek obdeluje ali pa iznakazi zemljo, ustvarja umetnost ali uničuje.

Kot najstrašnejši izraz zlorabe njegove svobode je omenil vojno. Pri tem ima po njegovih besedah posebno vlogo UNESCO.

Človek potrebuje ljubečo skrb

Nadalje je spregovoril tudi človekovi krhkosti, ki je ne more preprečiti nobena umetna inteligenca. V tej luči je poudaril, da človek v vsakem obdobju svojega življenja potrebuje ljubečo skrb.

Sodobno globalizacijo, ki se uresničuje brez bratstva, pohlepen finančni kolonializem, ideološko vsiljevanje in stike brez odnosov, ki človeško življenje reducirajo na trgovanje, je primerjal z babilonskim stolpom, ki ljudi ni povezal v edinosti.

Danes imamo na voljo sredstva, ki lahko v trenutku povežejo ljudi in celine, vendar smo priča novim oblikam osamljenosti, materialne in duhovne bede ter zapuščenosti.

Zaščita otrok v maternici in v vojnah

V tej luči je pozval mednarodno skupnost, naj posebno pozornost nameni varstvu otrok in mladih. Kdor deluje na področju izobraževanja, po papeževih besedah ve, da nas samo resnica dela svobodne.

»Preizkusni kamen tega prizadevanja, je skrb, ki jo namenjamo najmanjšim in ubogim: otrokom v materinem telesu in na različnih vojnih prizoriščih, ljudem s telesnimi in intelektualnimi ovirami, starejšim, migrantom in beguncem ter vsem, ki jih ošabnost izključuje kot neproduktivne.«

Nasproti temu pa po papeževih besedah stoji volja po izkoriščanju in ropanju, ki si prizadeva iz vsakega živega bitja iztisniti čim več.

Ekološka kriza je v resnici antropološka kriza

»Sedanja ekološka kriza je zato antropološka kriza; poleg tega je Cerkev prepričana, da vsaka kultura v sebi nosi modrost, ki dozoreva v ekosistemu narodov.«

Tega pa nihče ne more doseči sam, zato je sveti oče pozval k sodelovanju ki pa se rodi iz zaupanja.

Gre za zaupanje, da razlike niso nujno grožnja; zaupanje, da lahko iskren pogovor ustvari večje dobro, kot bi ga lahko vsakdo zgradil sam. Tako bo človeštvo znova skupaj našlo smisel, ki ne vodi v smrt, ampak v zavedanje, da vsi pripadamo istemu človeštvu.