Kaj bi uveljavitev razvojnega zakona pomenila za javne finance?

Slovenija 17. 09. 2026, 15:00 Andrej Šinko

Uveljavitev zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije bi lahko po opozorilih Fiskalnega sveta trajneje poslabšala javnofinančni položaj. Ukrepi bi sicer verjetno spodbudili višjo gospodarsko rast, a njeni povratni učinki na javne finance tudi po 10 letih ne bi nadomestili ocenjenega neposrednega poslabšanja salda v celoti.

Fiskalni svet ocenjuje, da bi samo v prihodnjem letu uveljavitev zakona javnofinančni primanjkljaj povečala za približno 1,2 milijarde evrov oziroma pol drugi odstotek napovedanega bruto domačega proizvoda. Največ bi k temu prispevali uvedba kapice na plačilo socialnih prispevkov za bruto dohodke nad 7500 evrov, kar bi pomenilo izpad 264 milijonov evrov, in možnost prejemanja polne pokojnine ob nadaljevanju dela po izpolnitvi upokojitvenih pogojev, kar bi za državni poračun pomenilo približno 257 milijonov evrov izdatkov, v analizi opozarja Fiskalni svet.

Njegov predsednik dr. Davorin Kračun ob tem pojasnjuje, da prihodki z naslova gospodarske rasti ne bodo pokrili stroškov predvidenih ukrepov. Po njegovih besedah bi v krajšem obdobju lahko gospodarska rast pokrila približno četrtino nastajajočega primanjkljaja v javnih financah. »Če pogledamo razpon desetih let, bi lahko pokrili približno polovico primanjkljaja. V vsakem primeru pa bo primanjkljaj ob uveljavitvi tega zakona višji, saj pospešena gospodarska rast ne bo pokrila vsega. Računamo, da bi to v desetih letih lahko prineslo dodatnih 8 % bruta domačega proizvoda primanjkljaja oziroma zadolževanja.«

Fiskalni svet je sicer opravil več simulacij učinkov zakona na javne finance, v nekaterih je dolgoročno povečanje primanjkljaja manjše. To pa ni zgolj posledica ugodnih povratnih učinkov gospodarske aktivnosti, ampak tudi dodatnega prilagajanja fiskalne politike, ki pa lahko omeji pozitivne učinke začetnih fiskalnih spodbud na gospodarsko aktivnost.

Javno-finančni primanjkljaj je že zdaj blizu kritične meje, 3 odstotkov bruto domačega proizvoda, ki jo določajo domača in evropska pravila. »Zato kakršnokoli dodatno povečanje primanjkljaja pomeni preizkušanje vzdržnosti in pa morebiten odmik od spoštovanja srednjeročnega načrta. Kljub temu bi bile mogoče smiselne kakšne modifikacije, recimo ravno pri tem dvojnem plačevanju upokojencev. Če bi recimo to bilo povezano z nekoliko daljšo delovno dobo, ki daje pravico do dvojnega izplačevanja, potem bi zelo hitro prišli do javnofinančno nevtralnega izračuna in za stimulacijo za delo bi to bilo koristno.«

Časi so namreč zaradi hitrega tehnološkega razvoja in geopolitične nestabilnosti, izjemno negotovi, morebitne težave evropskega gospodarstva pa bi bistveno poslabšale razmere tudi pri nas, državno trošenje pa bi bilo nad zmožnostmi države.