Ministrica Rifelj: Razprava o zakonu za razvoj Slovenije temelji na zamolčanih dejstvih

Novice 04. 09. 2026, 11:46 Alen Salihović

Ministrica za okolje in prostor Polona Rifelj se je odzvala na kritike Inštituta 8. marec glede zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije. Inštitutu očita, da pri nasprotovanju zakonu posamezne določbe predstavlja brez širšega konteksta in tako ustvarja zavajajočo podobo njegovih posledic.

Davčne spremembe niso namenjene le najbogatejšim

Inštitut trdi, da zakon znižuje davke predvsem ljudem s plačo nad 7500 evrov. Rifljeva odgovarja, da se ta meja nanaša na razvojno kapico pri socialnih prispevkih, ne pa na celoten sveženj sprememb.

Zakon predvideva tudi nižji DDV na nekatera osnovna živila, možnost začasnega znižanja DDV na energente, spremembe za normirance in ugodnejšo prispevno osnovo za nekatere samozaposlene z nizkimi prihodki. Za določene skupine bi odpravil prispevek za dolgotrajno oskrbo, omogočil pa bi tudi prejemanje polne pokojnine ob nadaljevanju delovne aktivnosti.

Dodatno delo zdravnikov bi ostalo omejeno

Rifljeva zavrača tudi navedbe, da zakon zdravnikom odpira neomejeno možnost dela pri zasebnikih. Zdravstveni delavec bi moral pridobiti predhodno pisno soglasje direktorja javnega zavoda. To bi veljalo največ eno leto, dodatno delo pa bi bilo praviloma omejeno na osem ur tedensko.

Soglasje bi bilo mogoče izdati samo, če dodatno delo ne bi škodovalo javnemu zavodu ali oviralo njegovega delovanja. Po oceni Rifljeve gre zato za nadzorovano in pogojeno delo, ki bi lahko izboljšalo dostop bolnikov do zdravnikov.

Pri koncesionarjih opozarja na ustavno sodišče

Glede razpolaganja s presežki koncesionarjev Rifljeva opozarja na odločbe ustavnega sodišča. To je pri zdravstveni in lekarniški dejavnosti že presojalo omejitve uporabe presežkov ter opozorilo na možnost nesorazmernega posega v svobodno gospodarsko pobudo.

Kot politično etiketo označuje tudi napovedi o ponovitvi tako imenovanega Loredanovega eksperimenta, množičnem prelivanju javnega denarja zasebnikom in podaljševanju čakalnih vrst. Takšni scenariji po njenih besedah niso zapisani v zakonu.

Od Airbnbja in najemnin do proračuna

Pri kratkoročnem oddajanju stanovanj zakon po navedbah Rifljeve ne odpravlja regulacije, ampak zgolj odlaga začetek uporabe nekaterih novih pravil. Pri obdavčitvi najemnin pa poleg nižje splošne stopnje uvaja petodstotno stopnjo za oddajanje mladim do 30 let in družinam z otroki, ki v stanovanju dejansko prebivajo.

Rifljeva zavrača še trditev, da bi nižji proračunski prihodki samodejno pomenili manj denarja za zdravstvo, šolstvo, pokojnine in socialno državo. Na končni učinek bodo po njenem vplivali tudi gospodarska rast, zaposlenost, potrošnja, višje davčne osnove in prihodnja proračunska politika.