Koliko podnebnih sprememb je še varnih?

Pogovor o 20. 08. 2026, 08:57 Petra Stopar

Vročinski valovi, suša, požari in pomanjkanje vode niso več oddaljeni scenariji. Klimatologinja prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj opozarja, da se je podnebje, za katerega smo prilagodili mesta, kmetijstvo in gospodarstvo, že spremenilo. Specialistka javnega zdravja dr. Simona Perčič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje pa opozarja na vse večje posledice vročine za zdravje ljudi in delovanje zdravstvenega sistema.

Poletje 2026

Letošnje poletje so zaznamovale visoke temperature, dolgotrajna suša, vročinski valovi in požari. Toda klimatologi dogajanja ne spremljajo le skozi posamezne mesece, temveč skozi desetletja. »Letošnje poletje je samo nadaljevanje trenda, ki ga opažamo že vsaj 30 let,« je v oddaji Pogovor o poudarila dr. Kajfež Bogataj. Spremembe so sicer poleti najbolj očitne, ker jih tudi najbolj občutimo – v vročinskih valovih, suši in požarih, po drugi strani pa tudi v močnejših neurjih in poplavah. Po besedah klimatologinje ni več mogoče računati, da gre zgolj za eno izjemno poletje, ki mu bo sledilo vrnitev v stare podnebne razmere.

Na vprašanje, kaj nam o podnebnem dogajanju povejo temperaturni pragovi, ki jih velikokrat poudarjajo klimatologi, je odgovorila: »Klimatologi smo bili pred vprašanjem, koliko podnebnih sprememb je še varnih oziroma koliko dviga temperature bi bilo še varno z vidika narave in tudi z vidika naše sposobnosti prilagajanja. Ta ocena je stopinja in pol. Svet je globalno eno stopinjo že krepko presegel, Slovenija pa je presegla že dve stopinji, ker se ves svet ne ogreva enako. Mi smo v območju, ko podnebne spremembe postajajo – ne bom rekla nevarne – ampak predvsem drage. Dobivamo škode, ki jih občutimo pozimi in poleti, prek pozeb, poplav, suš in zdi se, da jih že težko obvladujemo, ker pravzaprav s prilagajanjem niti začeli nismo.«

Suša je veliko več kot kmetijski problem

Suša se začne s pomanjkanjem padavin, njene posledice pa se nato širijo. Znižujejo se pretoki rek, izsušujejo tla, težave ima kmetijstvo, manjša je proizvodnja hidroelektrarn, ob dolgotrajni suši pa je pod pritiskom tudi podtalnica in s tem oskrba s pitno vodo.

Slovenija ima v primerjavi s številnimi državami razmeroma veliko vode, vendar to po besedah Kajfež Bogatajeve ne pomeni, da je bo vedno dovolj. Zlasti poleti se poraba povečuje tudi zaradi turizma. Zato je eden ključnih odgovorov učinkovitejše zadrževanje vode. Srednje, najbolj realistične podnebne projekcije po besedah klimatologinje kažejo na manj poletnih padavin, medtem ko bi jih lahko bilo jeseni in pozimi nekoliko več. Ob toplejših zimah pa bo več dežja in manj snega, ki predstavlja pomembno zalogo vode.

»Zazreti se moramo v zimo in načrtovati, kako bomo takrat, ko voda je, to vodo zadržali.« Meni, da bi bili zadrževalniki v Sloveniji smiselni, saj bi lahko imeli več funkcij: zagotavljali bi vodo za namakanje, pomagali bogatiti podtalnico in zmanjševati poplavno ogroženost.

Prilagoditi bo treba kmetijstvo, mesta in način življenja

Kajfež Bogatajeva opozarja, da samo namakanje ne bo rešilo težav. Pri nekaterih kulturah je smiselno, pri drugih ekonomsko težko izvedljivo. Potrebno bo tudi širše prilagajanje kmetijske strukture novim razmeram. »Struktura, ki jo imamo – v kmetijstvu, gozdarstvu in tudi pri naših mestih –, je bila narejena za neko drugo podnebje, ki ga ni več,« ugotavlja. Zato prilagajanja ne bi smeli reševati z ukrepi od ene suše do druge. Potrebno je dolgoročno sodelovanje različnih področij – od kmetijstva in okolja do energetike, zdravstva in prostorskega načrtovanja.

Podnebne spremembe pa lahko prinesejo tudi razvojne priložnosti. Kajfež Bogatajeva jih vidi pri vodnih sistemih, kmetijski opremi, pametnih kmetijah, digitalnih rešitvah in turizmu. Slovenija ima po njenem mnenju tudi pomembne prednosti: razmeroma veliko vode, nizko gostoto prebivalstva, manjša mesta ter bližino gozdov in hribov. »Slabe stvari pridejo same. Za dobre se je treba potruditi,« meni.

Ob tem kot prvi korak k prilagajanju omenja znanje in pripravljenost na ukrepanje. Tudi gospodinjstva naj razmislijo, kako ranljiva so ob vročini, suši ali poplavah in kako lahko bolje zaščitijo oz. zavarujejo ljudi ter svoje premoženje.

Perčič: Vročinski valovi pomenijo resno tveganje za zdravje

Če klimatologi spremljajo širšo sliko spreminjanja podnebja, se zdravstvena stroka vse bolj ukvarja z njegovimi neposrednimi posledicami za človeka. Specialistka javnega zdravja dr. Simona Perčič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje opozarja, da vročinski valovi sodijo med najpomembnejša podnebna tveganja z vidika povečanega obolevanja in umrljivosti.

NIJZ je pri pripravi ocene podnebne ranljivosti zdravstvenega sektorja med ključna tveganja uvrstil poplave, vročinske valove in požare v naravnem okolju. Ocena po besedah Perčičeve kaže veliko tveganje tudi za sposobnost zdravstvenih ustanov, da v takšnih razmerah zagotavljajo pravočasno, kakovostno in varno oskrbo. Ekstremni dogodki lahko prizadenejo zdravstvene kadre, oskrbo s pitno vodo, infrastrukturo, opremo in druge procese, od katerih je odvisno delovanje bolnišnic in zdravstvenih domov.

Z vidika prebivalstva so po besedah Perčičeve najbolj ranljiva skupina starejši. S staranjem namreč zmanjšuje sposobnost telesa za uravnavanje temperature, starejši pa imajo pogosteje tudi srčno-žilne, dihalne, ledvične in druge kronične bolezni. Med bolj ranljive sodijo tudi dojenčki in majhni otroci, nosečnice, kronični bolniki in ljudje z duševnimi boleznimi.

Perčičeva pravi, da za letošnje vročinske valove še nimajo sprotnih analiz, a si želijo, da bi po zgledu drugih evropskih držav uvedli spremljanje obolevnosti in obiskov urgentnih služb kot posledice vročine. »Eno takšno raziskavo smo sicer že naredili za Internistično prvo pomoč UKC Ljubljana za obdobje od leta 2013 do 2017, vendar rezultati niso pokazali statistično značilnega povečanja. To pa so že precej stari podatki in od takrat se je veliko spremenilo. Takšno spremljanje bi morali izvajati sproti, da bi vedeli, kakšno je stanje in kje je treba ukrepe še okrepiti,« pojasnjuje.

Težava so tudi tropske noči in onesnažen zrak

Poseben izziv predstavljajo mesta, kjer beton, asfalt in stavbe čez dan sprejmejo veliko toplote in jo ponoči oddajajo nazaj v okolje. Mesta se zato v času vročinskih valov težje ohlajajo. »Nevarno je, ker se telo niti ponoči ne more spočiti,« opozarja Perčičeva. Ob vročini je treba spremljati tudi kakovost zraka. Povečajo se lahko koncentracije ozona, ob požarih pa zrak dodatno obremenijo drobni delci.

Perčičeva opozarja tudi na vpliv vročine na pozornost in zbranost. To je pomembno pri delu, vožnji in obiskovanju gora, kjer je treba ob visokih temperaturah še posebej paziti na primerno opremo in zadostno količino vode. Telo se na vročino sicer lahko do neke mere prilagodi, zato je prvi vročinski val posebno občutljivo obdobje. Toda tudi dolgotrajna vročina ostaja nevarna, saj se lahko sposobnost telesa za prilagajanje pri starejših in bolnih sčasoma izčrpava.

Podnebne spremembe tako niso le okoljsko vprašanje. Vplivajo na vodo, kmetijstvo, energetiko, mesta, zdravstvo in na vsakdanje življenje ljudi. Odgovor nanje pa bo zahteval tako dolgoročno načrtovanje države in stroke kot premišljeno ravnanje vsakega gospodinjstva.