Štefan IskraŠtefan Iskra
Andrej NovljanAndrej Novljan
Andrej ŠinkoAndrej Šinko
Gradbeni objekt (foto: pexels)
Gradbeni objekt | (foto: pexels)

Odpornost gradbenih objektov v luči okoljskih sprememb

Slovenija | 19.10.2024, 17:16 Rok Mihevc Slovenska tiskovna agencija

Pri načrtovanju gradbene infrastrukture bo nujno treba upoštevati tudi podnebne spremembe, je bil eden od poudarkov dogodka, ki ga je ob 75-letnici delovanja pripravil Zavod za gradbeništvo. Strokovnjaki so predstavili tudi inovacije in prakse na področju gradbenih materialov in konstrukcij, ki se prilagajajo izzivom podnebnih sprememb.

Aktualna tema zaradi nedavnih poplav

Kot je v uvodnem nagovoru povedal direktor zavoda Aleš Žnidarič, je tema dogodka z naslovom Odpornost gradbenih objektov v luči okoljskih sprememb glede na lanske avgustovske poplave zelo aktualna. »Odpornost infrastrukture oziroma grajenega okolja je nekaj, kar bi si želeli oz. bi morala biti boljša, da se lahko takrat, ko do nečesa pride, na to lažje odzovemo in so posledice manjše.«

Vse, kar se danes gradi, mora zdržati vsaj 50 let

Da v boju s podnebnimi spremembami še vedno nismo naredili dovolj, pa je v svoji predstavitvi poudarila klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj. Ekstremni vremenski pojavi že močno vplivajo na življenja ljudi, poleg kmetijstva, gospodarstva in zdravstva pa se bo morala podnebnim spremembam prilagoditi tudi gradbena infrastruktura. Gradbeniki po njenih mnenju pri načrtovanju premalo upoštevajo te scenarije. Kot je dejala, mora vse, kar se danes gradi - naj gre za jezove, obalno infrastrukturo ali mestne objekte - zdržati vsaj 50 let. Pri načrtovanju prihodnje gradnje in prilagajanju podnebnim spremembam je treba upoštevati več vidikov.

Stavbe tudi kot evakuacijski centri

Po eni strani je nujno ukrepati na obstoječih stavbah in jih narediti bolj odporne, po drugi pa je treba nove stavbe že v osnovi zasnovati tako, da bodo prilagojene podnebnim spremembam, je poudarila. »Nekatere stavbe bi morale biti zasnovane tudi tako, da bi lahko v izrednih razmerah služile kot zatočišča ali evakuacijski centri.« Po njenih besedah pa je treba izboljšati tudi okolico stavb in predvsem spodbujati zeleno infrastrukturo.

Vodja laboratorija za kovine, korozijo in protikorozijsko zaščito na zavodu Tadeja Kosec je izpostavila pomembnost ustreznih prilagoditev in obnovo za zaščito objektov, Sabina Dolenec iz laboratorija za cemente, malte in keramiko pa soočanje z izzivi ohranjanja kulturne dediščine zaradi podnebnih sprememb. 

Slovenija
Duhovnik Sandi Koren (photo: splet) Duhovnik Sandi Koren (photo: splet)

V večnost je odšel duhovnik Sandi Koren

V večnost je danes ponoči odšel duhovnik Sandi Koren, je sporočil župnik v Mozirju Vinko Čonč. Dolgo so ga spremljale različne bolezni, astma, diabetes, leta 2018 so mu odkrili tumor v želodcu, ki ...

Maja Morela in Katja Sreš iz Društva ekologi brez meja (photo: ARO) Maja Morela in Katja Sreš iz Društva ekologi brez meja (photo: ARO)

V plastični posodi golaž namesto sladoleda

Letno v Sloveniji nastane več kot 66 tisoč ton odpadkov plastike, od tega tretjina predstavlja embalažo za enkratno uporabo. Globalno letno proizvedemo 380 milijonov ton plastike, pri čemer ...

dr. Ludvik Toplak (photo: Tanja Dominko) dr. Ludvik Toplak (photo: Tanja Dominko)

Naš gost: dr. Ludvik Toplak

Dr. Ludvik Toplak, pravnik in rektor, nekdanji veleposlanik, je v svoji bogati karieri pustil pečat na številnih področjih, vključno z diplomacijo in politiko. Njegovo življenje se je začelo v ...