Denarnica, denar, finance | (foto: pixabay/ stevepb)
Razvojni zakon na preizkušnji
Slovenija Petra Stopar
V Klubu slovenskih podjetnikov (SBC) v teh dneh znova poudarjajo, da mora država ustvarjati okolje, v katerem se znanje, delo in pogum izplačajo. Izvršni direktor kluba Gregor Trebušak poudarja, da bo Slovenija uspešna samo, če bo imela uspešno in svobodno gospodarstvo, ki ne bo žrtev davčnega primeža, kar se je dogajalo v zadnjih letih. Sindikati so medtem začeli zbirati podpise za referendum o razvojnem zakonu, ki po mnenju gospodarstva predstavlja prvi korak na poti do večje konkurenčnosti Slovenije in tudi razbremenitve plač.
Kaj prinaša omnibus zakon?
Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije – t. i. omnibus zakon, ki posega v področja 10 drugih zakonov, je bil pred vzpostavitvijo sedanje vlade sprejet na predlog poslancev NSi, SLS in Fokusa ter Demokratov in Resnice, glasove zanj pa so prispevali tudi v SDS. Poudarjajo, da bo ključen korak k izboljšanju konkurenčnosti slovenskega gospodarstva in povečanju neto prihodka prebivalcev.
Med drugim vsebuje ukrep znižanja DDV na osnovna živila in možnost nižjega DDV na del energentov zaradi energetske krize. Osebam, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic, to je popoldanskim s. p., izvajalcem dopolnilne dejavnosti na kmetiji in sobodajalcem, ter upokojencem bi zakon ukinil plačevanje prispevka za dolgotrajno oskrbo. Predvidena je tudi ugodnejša obravnava normiranih podjetnikov, veliko prahu pa je dvignil predlog omejitve najvišje osnove za plačilo socialnih prispevkov, in sicer za vse vrste prispevkov in za vse davčne zavezance pri meji 7500 evrov bruto.
Sindikati: koristi za peščico, izpad za socialno državo
Sindikati so ob današnjem začetku zbiranja podpisov za referendum ponovili, da bi zakon, še posebej ta kapica, prinesla nižje prilive v socialne blagajne. Generalna sekretarka Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Martina Vuk pravi, da so »proti interventnemu zakonu, ki ljudem jemlje, ne daje. Daje zgolj peščici, tisti z najvišjimi plačami. Ta zakon je namenjen tistim, ki zaslužijo več kot 7500 evrov na mesec«.
Zagovorniki zakona: gre za razvoj in višji standard
Da je ravno nasprotno in da zakon nikomur nič ne jemlje, marveč vsakomur daje, pa pravijo v NSi, SLS in Fokus. Pri akciji sindikatov smo po besedah poslanca Aleksandra Gungla priča spodbujanju nevoščljivosti in boju za ohranjanje privilegijev, »medtem ko bi od sindikatov pričakovali boj za delavce in razvoj države«. »To pomeni samo eno: vrniti nas želijo v nek drug čas, verjetno socializem, kjer bomo vsi v enaki revščini, brez priložnosti. Zato bi radi državljanom sporočili naslednje: preden oddate podpis za referendum, se spomnite, da odločate o nazadovanju ali splošni blaginji in višjemu življenjskemu standardu,« poudarja Gungl.
Poslanka Iva Dimic še meni, da kdor ustavlja razvoj, ogroža socialno državo. »Vedno smo rekli, da je socialna država tako močna, kot je močno gospodarstvo, gospodarstvo pa polni tudi vse ostale sisteme v državi,« je dodala.
Podjetniki: brez ustvarjene vrednosti ni socialne države
Tudi Marko Bitenc, predsednik SBC, je zapisal: »Socialna država ne živi od dobrih namenov, ampak od ustvarjene vrednosti. Potrebuje uspešna podjetja, kakovostna in dobro plačana delovna mesta, dobiček, potrošnjo ter ljudi, ki lahko v skupno blagajno prispevajo več. Davki od dobička, prispevki od plač in DDV ne nastanejo sami od sebe. Najprej mora nekdo nekaj ustvariti, razviti, izdelati in prodati.«
Čas je, da to paradigmo obrnemo. Slovenija si mora prizadevati, da bo imela čim več bogatih ljudi in hkrati niti enega reveža.
Bitenc je še zapisal: »Ko slovenski športnik zasluži prvi milijon, smo praviloma ponosni. Njegov uspeh razumemo kot dokaz nadarjenosti, trdega dela in vztrajnosti. Ko premoženje ustvari podjetnik, pa se prepogosto najprej vprašamo, kaj je naredil narobe. Kot da je bogastvo samo po sebi nekaj sumljivega in kot da je mogoče pravično družbo zgraditi samo tako, da nihče ne izstopa. Čas je, da to paradigmo obrnemo. Slovenija si mora prizadevati, da bo imela čim več bogatih ljudi in hkrati niti enega reveža.«
SBC se po besedah izvršnega direktorja Trebušaka zavzema za to, »da bi vsem, ne zgolj lastnikom podjetij, ampak vsem, ki v naši državi delajo in ustvarjajo, čim več ostalo v žepu, čim več zasluženega denarja, da ga potem lahko sami razporedijo«. Več kot 400 članov Kluba slovenskih podjetnikov po njegovih besedah referendum podpira v tem smislu, da ima vsak človek pravico do odločanja, zato naj na koncu prevlada volja ljudstva.
Daljši izjavi Gregorja Trebušaka iz SBC lahko prisluhnete v Mozaiku dneva.



