Radio Ognjišče
Petra MalenšekPetra Malenšek
Matej KržišnikMatej Kržišnik
Andrej ŠinkoAndrej Šinko
Denarnica, denar, finance (foto: pixabay/ stevepb)
Denarnica, denar, finance | (foto: pixabay/ stevepb)

Razvojni zakon na preizkušnji

Slovenija Petra Stopar

V Klubu slovenskih podjetnikov (SBC) v teh dneh znova poudarjajo, da mora država ustvarjati okolje, v katerem se znanje, delo in pogum izplačajo. Izvršni direktor kluba Gregor Trebušak poudarja, da bo Slovenija uspešna samo, če bo imela uspešno in svobodno gospodarstvo, ki ne bo žrtev davčnega primeža, kar se je dogajalo v zadnjih letih. Sindikati so medtem začeli zbirati podpise za referendum o razvojnem zakonu, ki po mnenju gospodarstva predstavlja prvi korak na poti do večje konkurenčnosti Slovenije in tudi razbremenitve plač.

Kaj prinaša omnibus zakon?

Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije – t. i. omnibus zakon, ki posega v področja 10 drugih zakonov, je bil pred vzpostavitvijo sedanje vlade sprejet na predlog poslancev NSi, SLS in Fokusa ter Demokratov in Resnice, glasove zanj pa so prispevali tudi v SDS. Poudarjajo, da bo ključen korak k izboljšanju konkurenčnosti slovenskega gospodarstva in povečanju neto prihodka prebivalcev.

Med drugim vsebuje ukrep znižanja DDV na osnovna živila in možnost nižjega DDV na del energentov zaradi energetske krize. Osebam, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic, to je popoldanskim s. p., izvajalcem dopolnilne dejavnosti na kmetiji in sobodajalcem, ter upokojencem bi zakon ukinil plačevanje prispevka za dolgotrajno oskrbo. Predvidena je tudi ugodnejša obravnava normiranih podjetnikov, veliko prahu pa je dvignil predlog omejitve najvišje osnove za plačilo socialnih prispevkov, in sicer za vse vrste prispevkov in za vse davčne zavezance pri meji 7500 evrov bruto.

Sindikati: koristi za peščico, izpad za socialno državo

Sindikati so ob današnjem začetku zbiranja podpisov za referendum ponovili, da bi zakon, še posebej ta kapica, prinesla nižje prilive v socialne blagajne. Generalna sekretarka Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Martina Vuk pravi, da so »proti interventnemu zakonu, ki ljudem jemlje, ne daje. Daje zgolj peščici, tisti z najvišjimi plačami. Ta zakon je namenjen tistim, ki zaslužijo več kot 7500 evrov na mesec«.

Zagovorniki zakona: gre za razvoj in višji standard

Da je ravno nasprotno in da zakon nikomur nič ne jemlje, marveč vsakomur daje, pa pravijo v NSi, SLS in Fokus. Pri akciji sindikatov smo po besedah poslanca Aleksandra Gungla priča spodbujanju nevoščljivosti in boju za ohranjanje privilegijev, »medtem ko bi od sindikatov pričakovali boj za delavce in razvoj države«. »To pomeni samo eno: vrniti nas želijo v nek drug čas, verjetno socializem, kjer bomo vsi v enaki revščini, brez priložnosti. Zato bi radi državljanom sporočili naslednje: preden oddate podpis za referendum, se spomnite, da odločate o nazadovanju ali splošni blaginji in višjemu življenjskemu standardu,« poudarja Gungl.

Poslanka Iva Dimic še meni, da kdor ustavlja razvoj, ogroža socialno državo. »Vedno smo rekli, da je socialna država tako močna, kot je močno gospodarstvo, gospodarstvo pa polni tudi vse ostale sisteme v državi,« je dodala.

Podjetniki: brez ustvarjene vrednosti ni socialne države

Tudi Marko Bitenc, predsednik SBC, je zapisal: »Socialna država ne živi od dobrih namenov, ampak od ustvarjene vrednosti. Potrebuje uspešna podjetja, kakovostna in dobro plačana delovna mesta, dobiček, potrošnjo ter ljudi, ki lahko v skupno blagajno prispevajo več. Davki od dobička, prispevki od plač in DDV ne nastanejo sami od sebe. Najprej mora nekdo nekaj ustvariti, razviti, izdelati in prodati.« 

Čas je, da to paradigmo obrnemo. Slovenija si mora prizadevati, da bo imela čim več bogatih ljudi in hkrati niti enega reveža.

Bitenc je še zapisal: »Ko slovenski športnik zasluži prvi milijon, smo praviloma ponosni. Njegov uspeh razumemo kot dokaz nadarjenosti, trdega dela in vztrajnosti. Ko premoženje ustvari podjetnik, pa se prepogosto najprej vprašamo, kaj je naredil narobe. Kot da je bogastvo samo po sebi nekaj sumljivega in kot da je mogoče pravično družbo zgraditi samo tako, da nihče ne izstopa. Čas je, da to paradigmo obrnemo. Slovenija si mora prizadevati, da bo imela čim več bogatih ljudi in hkrati niti enega reveža.«

SBC se po besedah izvršnega direktorja Trebušaka zavzema za to, »da bi vsem, ne zgolj lastnikom podjetij, ampak vsem, ki v naši državi delajo in ustvarjajo, čim več ostalo v žepu, čim več zasluženega denarja, da ga potem lahko sami razporedijo«. Več kot 400 članov Kluba slovenskih podjetnikov po njegovih besedah referendum podpira v tem smislu, da ima vsak človek pravico do odločanja, zato naj na koncu prevlada volja ljudstva.

Daljši izjavi Gregorja Trebušaka iz SBC lahko prisluhnete v Mozaiku dneva.

Slovenija

VIDEOTEKA

  • Praznovanje nedelje svetniških kandidatov ljubljanske metropolije (photo: Igor Vojinović/Družina) Praznovanje nedelje svetniških kandidatov ljubljanske metropolije (photo: Igor Vojinović/Družina)

    Od jutri še en slovenski svetniški kandidat

    V cerkvi Srca Jezusovega na Taboru v Ljubljani so včeraj slovesno praznovali nedeljo svetniških kandidatov ljubljanske metropolije. Letos je bil ob 120. obletnici mašniškega posvečenja v ospredju ...

    Dvorišče cistercijanskega samostana je napolnila množica mladih vernikov iz vse Slovenije. (photo: ) Dvorišče cistercijanskega samostana je napolnila množica mladih vernikov iz vse Slovenije. (photo: )

    Stična mladih vžgala 5.500 src

    Festival Stična mladih tudi letos ni razočaral. Njegova 45. izvedba je privabila 5.500 mladih vernikov iz vse Slovenije. Program, uglašen na besede Vžgi srce, jih je povabil k odkrivanju in ...

    Janez Meglen, Sara Mihalič in Klemen Krašovec  (photo: Rok Mihevc) Janez Meglen, Sara Mihalič in Klemen Krašovec  (photo: Rok Mihevc)

    Kdo prihaja v Stično in kdo je letos njen zavetnik?

    V Kolokvij smo povabili Janeza Meglena, Klemna Krašovca in Saro Mihalič, da nam povedo nekaj več o letošnji Stični mladih, katere geslo je Vžgi srce. Slišali smo, kdo so posebni gostje, katera je ...

    Vipava, Goče, Primorska (photo: Jure Makovec/STA) Vipava, Goče, Primorska (photo: Jure Makovec/STA)

    Kaj bi bilo, če bi meja ostala pri Postojni?

    Na vprašanje, zakaj je dobro praznovati praznik, ki ga je leta 2005 uvedla Janševa vlada, dr. Igor Škamperle odgovarja: "Zato ker lahko ne bi bilo tako in bi bila meja na pri Postojni in na ...

    Avdio player - naslovnica