Teden vzgoje v znamenju vere in vzgoje

Novice 31. 08. 2026, 17:34 Alen Salihović

Ob začetku novega šolskega leta Društvo katoliških pedagogov Slovenije v sodelovanju s Slovenskim katehetskim uradom in Komisijo za šolstvo pri Slovenski škofovski konferenci pripravlja že deveti Teden vzgoje. Letos poteka pod naslovom Vera in vzgoja. Organizatorji želijo z njim učiteljem, vzgojiteljem, staršem in mladim ponuditi predvsem spodbudo ob začetku novega šolskega leta. Predsednik Komisije za šolstvo pri SŠK, ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik, pa je ob predstavitvi napovedal tudi pogovore z ministrom za vzgojo in izobraževanje dr. Žigom Turk Rončevićem, med drugim o uvedbi predmeta religije in etika. Poudaril je, da ne gre za verouk oziroma katehezo, temveč za splošno izobraževalni predmet.

Predsednica Društva katoliških pedagogov Slovenije Helena Kregar je poudarila, da želijo s Tednom vzgoje že deveto leto zapored tudi duhovno zaznamovati prvi teden pouka.

Pripravljena besedila so namenjena vsem, ki z novim šolskim letom ponovno vstopajo med mlade. Učiteljem želijo vliti zaupanje in ustvarjati povezanost, predvsem pa v šolsko okolje prinašati duha ljubezni in resnice.

»Dobri učitelji so vedno predani, mladim naredijo vse in še več, kot od njih zahteva program. Poleg svojega znanja jim dajejo sebe, svoj zgled in svoje vrednote. In prav to je tisto, kar mlade zares nagovarja, oblikuje in oživlja,« je poudarila Kregarjeva.

Škof Jamnik: Eden temeljnih problemov je verska nepoučenost

Škof dr. Anton Jamnik je izpostavil tri težave, ki jih vidi na področju vere in vzgoje: versko nepoučenost, predsodke in napačne predstave oziroma fanatizme ter prepričanje sodobnega človeka, da lahko vse obvladuje in zato ne potrebuje presežnega.

Posebej je opozoril na pomanjkanje osnovnega poznavanja verstev.

Po njegovih besedah Slovenija v evropskem prostoru izstopa, ker v šolskem sistemu nima splošnega predmeta o religijah in etiki. Takšen predmet po njegovem prepričanju ne bi pomenil verouka, temveč bi mladim omogočil pridobitev osnovnega znanja o krščanstvu, judovstvu, islamu, budizmu, hinduizmu in drugih religijah.

»Tam, kjer ni poznavanja, kjer ni vedenja, kjer ni poučenosti, nastanejo najrazličnejši fanatizmi, predsodki, strahovi in izključevanja,« je opozoril.

Poznavanje verstev je po njegovih besedah pomembno tudi za razumevanje lastne kulturne in evropske identitete ter sveta, v katerem živimo. Človek brez osnovnega znanja o krščanstvu po njegovem težko razume evropsko umetnost, zgodovino in kulturno dediščino, brez poznavanja drugih religij pa vse težje razume tudi sodobno pluralno družbo.

Pogovori z ministrom tudi o religijah in etiki

Jamnik je napovedal, da se bo Komisija za šolstvo pri SŠK septembra sestala z ministrom za vzgojo in izobraževanje dr. Žigom Turkom Rončevićem. Eno od vprašanj bo prav možnost uvedbe predmeta religije in etika v osnovne in srednje šole.

Ob pomislekih, da bi šlo za poskus uvedbe verouka v javne šole, je bil Jamnik jasen: »Ne gre za katehezo.«

Verouk oziroma vzgoja v veri in priprava na zakramente po njegovih besedah sodita v župnije in temeljita na osebni odločitvi posameznika oziroma staršev. Predmet religije in etika pa bi bil informativne narave in del splošne izobrazbe.

»Kot poznamo osnovna dejstva iz biologije, fizike ali kemije, je prav, da poznamo tudi osnovna dejstva o religijah,« je dejal. Mlad človek bi moral po njegovem denimo vedeti, kaj razlikuje katoliško, pravoslavno, protestantsko ali anglikansko krščanstvo, ter poznati temeljna dejstva o judovstvu, islamu in drugih velikih svetovnih verstvih.

Opozoril je, da se ob vsakem odprtju te razprave hitro pojavi očitek, da želi Cerkev v šole pripeljati verouk. Takšno enačenje je zavrnil in poudaril, da želijo vprašanje obravnavati argumentirano ter ob primerjavi z drugimi evropskimi državami.

Več prostora tudi za zasebne pobude

Škof Jamnik je odprl tudi vprašanje pluralnosti slovenskega šolskega prostora in pravice staršev, da svojim otrokom omogočijo vzgojo v skladu s svojim prepričanjem.

Katoliški vrtci, osnovne šole in gimnazije po njegovem niso konkurenca javnemu šolstvu, ampak bogatijo izobraževalni prostor. Napovedal je, da želijo odpreti tudi vprašanje zasebnega poklicnega izobraževanja. »Ne želimo nobenih privilegijev, ampak samo osnovne pravice v pluralni družbi,« je poudaril.

Po njegovem je treba postopoma preseči tudi »etatistični pogled« na vzgojo in izobraževanje, po katerem ima država osrednjo vlogo pri določanju, katere pobude so dovoljene oziroma podprte. Pluralnost po njegovih besedah pomeni, da različne pobude bogatijo skupni družbeni in vzgojni prostor.

Šinkovec: Mladi ne potrebujejo samo znanja, ampak tudi smisel

Duhovni asistent Društva katoliških pedagogov Slovenije in urednik revije Vzgoja dr. Silvo Šinkovec je ob začetku šolskega leta poudaril, da se z njim ne začnejo samo pouk, urniki in obveznosti, ampak nova etapa odraščanja.

»Mladi potrebujejo znanje, predvsem pa smisel njihovega življenja. Potrebujejo varnost in usmeritve, pa tudi svobodo in prostor za lastno odločanje. Potrebujejo veliko ljubezni in pozornosti, zato potrebujejo odrasle, ki verjamejo vanje,« je dejal.

Poseben izziv predstavlja digitalni svet, ki mladim ponuja veliko možnosti in znanja, obenem pa vpliva na njihovo pozornost, odnose in samopodobo. Zato po Šinkovčevem potrebujejo odrasle, ki so se z njimi pripravljeni pogovarjati o temeljnih življenjskih vprašanjih: kaj je v življenju zares pomembno, kakšen človek želim postati in kako bom uporabljal svoje talente.

Pri tem ima po njegovem vera pomembno vlogo. »Ne odstrani vseh težav, pomaga pa gledati življenje širše.« Mladim lahko pomaga ne samo pri vprašanju, kaj bodo postali, ampak predvsem pri pomembnejšem vprašanju, kakšni ljudje želijo biti.

Ustava prvošolcem: »Skušajmo pogledati tudi pozitivno plat«

Predsednica DKPS Helena Kregar se je odzvala tudi na aktualno razpravo o razdeljevanju izvodov slovenske ustave prvošolcem. Priznala je, da razume pomisleke o tem, kaj bo prvošolec s samo knjižico ustave lahko počel. Sama bi bila bolj naklonjena otrokom prilagojeni predstavitvi ustavne ureditve, denimo stripu in slovenski zastavici.

Kljub temu v odločitvi vidi tudi pomembno pozitivno sporočilo. »Prvošolček bo prinesel domov knjižico ustave. V večini slovenskih družin, pa tudi v družinah priseljencev, bo tako doma stal dokument, ki govori, da so prišli ne samo v socialno, ampak v pravno urejeno demokratično državo,« je dejala.

Po njenem je pomembno, da se družine zavedajo pomena ustave in pravil demokratične države, tudi če samega dokumenta morda ne bodo podrobneje prebirale.

Blagoslov šolskih torb in molitev za vse v šolstvu

Letošnje gradivo Tedna vzgoje so večinoma pripravili sodelavci iz soboške škofije skupaj s škofom dr. Petrom Štumpfom Vozincem, enega od prispevkov pa Slovenski katehetski urad. Ob razmišljanjih o izkušnjah vere pri vzgoji in izobraževanju gradivo za vsak dan prinaša tudi posebne prošnje.

Te zajemajo različne skupine v vzgojno-izobraževalnem procesu – od otrok v vrtcih, osnovnošolcev in dijakov do študentov, učiteljev, vzgojiteljev in drugih zaposlenih, tudi tistih, ki pogosto ostajajo v ozadju, kot so čistilke, zaposleni v kuhinjah in administraciji.

Društvo župnije vabi tudi k blagoslovu šolskih torb in šolskega leta. Kjer skupnega blagoslova ne bo, pa starše spodbujajo, da lahko pred začetkom pouka za blagoslov novega šolskega leta prosijo tudi doma.

Teden vzgoje so organizatorji izročili v priprošnjo blaženemu Antonu Martinu Slomšku, zavetniku učiteljev, vzgojiteljev in katehetov. Kot je poudaril Šinkovec, naj novo šolsko leto postane skupna pot, na kateri bodo mlade spremljali »do znanja in poklica ter do odgovornega, plemenitega in osmišljenega življenja«.