Otroci iz Ukrajine v Sloveniji | (foto: Ivan Skalivskyi)
Brez zvoka siren, nevarnosti in vsakodnevne negotovosti
Slovenija Rok Mihevc
Ukrajinsko društvo v Sloveniji »Bereginja«, ki ga vodi predsednica Galyna Malovšek, je pripravilo oratorij in večdnevno gostovanje za skupino otrok iz Krivega Roga v Ukrajini. S prihodom v Slovenijo so se lahko tako vsaj za nekaj časa umaknili od vsakdanjih realnosti vojne ter preživeli nekaj dni v varnem, mirnem in spodbudnem okolju.
Za otroke, ki že več let odraščajo v razmerah vojne, so bili dnevi v Sloveniji dragocena priložnost za oddih, nova prijateljstva, spoznavanje druge države, pa tudi za skupnost in duhovno okrepitev, nam je sporočil grkokatoliški duhovnik Ivan Skalivskyi. Program je vključeval izlete, druženje, spoznavanje Slovenije, ohranjanje ukrajinske kulture in identitete ter skupno molitev.
Pomemben del njihovega bivanja je bilo tudi srečanje v Ljubljani. Otroci so si ogledali slovensko prestolnico in njene znamenitosti ter skupaj preživeli sproščen in prijeten dan v mestnem središču. Skupina je obiskala tudi hram sv. Jerneja, kjer so se otroci in njihovi spremljevalci zbrali k skupni molitvi. Duhovno spremljanje otrok in njihovih spremljevalcev je potekalo v sklopu pastoralnega poslanstva Križevske grkokatoliške eparhije, ki med drugim skrbi tudi za razseljene vernike iz Ukrajine v Sloveniji.
Za duhovno spremljanje udeležencev sta v času njihovega gostovanja skrbela o. dr. Dymitr Leshko, duhovnik iz Poljske, ter mag. Ivan Skalivskyi, župnik v Ljubljani in škofov vikar Križevske grkokatoliške eparhije za razseljene vernike iz Ukrajine v Sloveniji. V cerkvi sv. Neže v Libojah so se pri bogoslužju združili v molitvi za mir v Ukrajini, za njihove družine ter za vse, ki trpijo zaradi vojne. »V skupni molitvi je bilo mogoče začutiti globoko povezanost z domovino, ki jo otroci nosijo v svojih srcih ne glede na to, kako daleč od nje se za kratek čas znajdejo.«
Takšna srečanja po besedah Skalivskega kažejo tudi na pomen pastoralnega služenja Križevske grkokatoliške eparhije med ukrajinskimi verniki v Sloveniji. »Cerkev jim v okoliščinah razseljenosti ne ponuja le prostora za bogoslužje, temveč tudi občutek skupnosti, duhovnega doma in bližine – še posebej pomembne za otroke in družine, katerih vsakdan je zaznamovala vojna.«
»Gostovanje je bilo prepleteno z veseljem, glasbo, ukrajinskimi vezenimi srajcami, skupnimi dejavnostmi in številnimi trenutki, ko so otroci lahko preprosto znova bili otroci – brez zvoka siren, nevarnosti in vsakodnevne negotovosti. Prav v tem je bil največji pomen teh dni. Slovenija je zanje za nekaj časa postala prostor miru in varnosti, kjer so lahko ponovno doživeli brezskrbnost, se smejali, spoznavali nove kraje ter skupaj ustvarjali lepe in nepozabne spomine.«
